Vsak mora biti ponosen na to, kar je

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 17. april 2016 / 14:11

Igor Zahariev se je iz Makedonije preselil v Slovenijo pred desetimi leti, elektroinženirja je namreč pritegnila služba v kranjskem Iskratelu. Vez z rodno domovino in jezikom ohranja prek Makedonskega kulturnega društva Sv. Ciril in Metod Kranj, zadnja dva mandata je tudi predsednik tega društva.

Makedonska Vinica je rojstno mesto Igorja Zaharieva, ki se še dobro se spominja, da je vsak učenec v šoli vedel za pesnika Otona Župančiča, ki je bil rojen v slovenski Vinici. Vinica v Makedoniji leži kakih 130 kilometrov iz Skopja, glavnega makedonskega mesta, proti bolgarski meji. Je manjše mesto z okrog 14 tisoč prebivalci. Zahariev je v Skopju zaključil študij elektrotehnike in se kmalu začel ozirati po delu v tem mestu ali v tujini, ker v rojstni Vinici ni bilo večjih kariernih izzivov. Razgovor za službo je imel v Skopju, kjer je imel kranjski Iskratel podružnico, in padla je odločitev, da se bo preselil in delal zanje kar v Kranju. Življenjsko odločitev o selitvi mu je nekoliko olajšala soproga Ivanka, prav tako Makedonka, ki pa je v Sloveniji živela skoraj do konca osnovne šole, potem se je s staršema preselila nazaj v Makedonijo. V spominu je ohranila deželo, slovenski jezik. Zakonca Zahariev imata sinova, stara 17 in 14 let, družina živi in ustvarja v Kranju.

Igor Zahariev je slovensko državljanstvo dobil kar hitro, po letu in pol, ker je izpolnjeval vse zahtevane pogoje za pridobitev. Slovenski jezik zares lepo obvlada, čeprav v smehu doda, da se še vedno najde kakšna beseda, ki jo sliši prvič, še posebno, če gre za besedo v dialektu. Pravi, da je pomembna integracija v novo družbo, a je enako pomembno tudi ohranjanje lastne identitete. »Ponosen sem na to, da sem Makedonec. Vsak mora biti ponosen na to, kar je, in zato sem vesel, da sta tudi moja sinova v zadnjem času začela več razmišljati o tem, od kod izvirata, kje je domovina njunih staršev in se zdaj pogosteje udeležujeta tudi prireditev v organizaciji makedonskega društva v Kranju,« je poudaril.

Naše makedonsko sonce

V Sloveniji je bilo po zadnjem popisu, ki pa je že star, blizu štiri tisoč Makedoncev, Zahariev ocenjuje, da naj bi jih bilo blizu deset tisoč. Sprva tudi sam ni poznal veliko Makedoncev v Kranju in okolici, ker se je bolj ukvarjal z učenjem slovenskega jezika in prilagajanjem na novo okolje, sčasoma pa je začel pogrešati stik z rojaki. »Vedel sem, da deluje Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod Kranj in sem pisal dolgoletnemu predsedniku društva Iliji Dimitrievskemu z željo, da se jim pridružim. Moje prvo večje delo v društvu od leta 2007, in to počnem še danes, je tehnično oblikovanje glasila Naše sonce, ki za makedonsko skupnost v Sloveniji izhaja praviloma dvakrat letno. Prispeval sem tehnični dizajn za monografiji z naslovom 20. let aktivnega delovanja MKD Sv. Ciril in Metod Kranj in 20. let uspešnega delovanja Zveze makedonskih kulturnih društev v Republiki Sloveniji, pišem članke, večinoma v makedonščini, da ohranjam stik z jezikom. Postavil sem spletno stran našega društva, fotografiram društvene prireditve in dogodke. Lani je Zveza makedonskih društev v Sloveniji izdala tudi zanimivo monografijo z naslovom Dvajset let dopolnilnega pouka makedonščine v Sloveniji, z dopolnilnim poukom smo začeli prav v Kranju,« je povzel sogovornik. MKD Sv. Ciril in Metod Kranj je prejelo tudi odlikovanje predsednika Makedonije Gjorgeja Ivanova za afirmiranje Republike Makedonije v svetu, na kar so člani zelo ponosni. Sicer pa je v celem obdobju od ustanovitve društva do danes folklorna sekcija najbolj prepoznavni del njihovega delovanja, odmevni so literarni in gledališki večeri ter likovne razstave, na katere vabijo tudi goste iz Makedonije. Bližnji majski dnevi makedonske kulture so posvečeni vseslovanskima razsvetljencema, bratoma sv. Cirilu in Metodu, in so njihov največji tradicionalni kulturni projekt.

»Dobredojdovte vo Makedonija«

V slovenščino bi 'Dobredojdovte vo Makedonija' prevedli 'Pozdravljeni v Makedoniji'. Igor Zahariev lepo vabi Slovence na izlet po Makedoniji, ki je znana po odlični kulinariki, po mestih, kot so Skopje, Bitola in Ohrid, ki ga sogovornik primerja z Bledom, narodnih parkih Pelister, Mavrovo in Galičica, smučarskih centrih Popova Šapka, ki se nahaja na Šar planini, Mavrovo, Kožuf, Kruševo ... »Narava je neokrnjena, imamo tudi zanimive kolesarske ture, npr. na Galičico, ki leži med Ohridskim in Prespanskim jezerom,« je Igor Zahariev ponudil nekaj idej in sklenil: »Se vidimo v Makedoniji!« ali po makedonsko: »Se gledame vo Makedonija!«