Idrijska čipka

Idrijska čipka, monografija, Mestni muzej Idrija, 2012, 240 strani, 46 evrov, www.muzej-idrija-cerkno.si

Leta 1730 sta bili na Škofjeloškem gradu zaslišani dve ženski iz Idrije. Zakaj? »V ohranjenem poročilu z zaslišanja Idrijčanke Magdalene Mohorič izvemo, da je bila zaslišana že dvanajst let vdova, ki se je preživljala s trgovanjem s čipkami. Njen mesečni zaslužek je znašal 3/4 mernika žita. Čipke je prodajala po različnih krajih, oblasti pa so jo prijele v Selcih na ozemlju Loškega gospostva. Tudi Neža, druga Idrijčanka, ki so jo na zaslišanje privedli zaradi tihotapskih poslov moža, rudarja Matevža Kagnusa, je tekom zaslišanja omenila klekljanje. Povedala je, da so jo ujeli med obiskom moža, ki je pred oblastmi zbežal v Selca. Pri možu je preživela šest dni in se v tem času preživljala s klekljanjem in sekanjem lesa. Bulo s kleklji je ob prijetju pustila v neki hiši. Iz zapisanega smemo sklepati, da je bilo klekljanje med ženami idrijskih rudarjev takrat že močno prisotno.«

Gornji odlomek je iz monografije, ki jo je konec lanskega leta izdal Mestni muzej Idrija. Idrijska čipka je njen naslov, podnaslov pa Z nitjo pisana zgodovina. Uredile so jo direktorica muzeja Ivana Leskovec in njeni kolegici Mirjam Gnezda Bogataj in Marija Terpin Mlinar. Avtorsko ekipo pa je skupaj z imenovanimi sestavilo še devet drugih avtoric, skupaj torej kar dvanajst. Edini moški med avtorji je dr. Janez Bogataj kot uvodničar (Ali se nam še kleklja?). Zelo ženska knjiga torej, sicer pa je tudi čipka ženskega spola. Monografija prinaša: 1. prvi celostni pregled o zgodovini, tehnološkem in oblikovnem razvoju idrijske čipke, trgovini s čipkami, izobraževanju na tem področju ter kratek pregled zgodovine čipkarstva na Slovenskem; 2. predlaga in uvaja poenoteno terminologijo s področja čipkarstva ter klasifikacijo klekljanih čipk; 3. prinaša nove ugotovitve, kritično presoja, dopolnjuje in interpretira zgodovino čipkarstva na Idrijsko-Cerkljanskem; 4. javnosti približa največjo razstavo klekljanih čipk na Slovenskem; 5. vsebuje obsežen seznam virov in literature s področja klekljane čipke; in 6. katalog predmetov stalne razstave čipk na DVD-ju. Ob tem kratkem povzetku vsebine ne smemo in ne moremo spregledati lepe oblike monografije, natisnjene v Gorenjskem tisku v Kranju. Veliki format (23 x 30 cm), 240 strani, 40 celostranskih barvnih fotografij, priložen DVD … Skratka: dobili smo obsežno in doslej najbolj celovito, strokovno in lepo oblikovano monografijo o klekljani čipki na Slovenskem, ki ima svoj epicenter v Idriji in se zato upravičeno imenuje idrijska čipka.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 13:25

Slovenska glasba živi med mladimi

Dijaki Srednje šole Jesenice so pripravili Večer slovenske popevke, na katerem so navdušili s slovenskimi popevkami in sodobnimi slovenskimi skladbami.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:46

Dan začnejo z gibanjem

Med več kot stotimi skupinami Šole zdravja, ki delujejo po vsej Sloveniji in svoje dneve vsako jutro začnejo s telovadbo na prostem 1000 gibov, so tudi tri škofjeloške: Sotočje, Trata in Kamnitnik. V...

Železniki / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:45

Z dvigalom do večje svobode

Gasilci PGD Železniki so pomagali družini lani preminulega člana Franceta Žaberla in za njegovega invalidnega sina Dominika postavili hišno dvigalo, kar je bila tudi očetova želja.

Kultura / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:45

Likovno potovanje v znano neznano naravo

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja mlada likovna umetnica Maruša Štibelj iz Kranja. Naslov razstave Kraji, ki jih želim videti vabi, da jih vidimo tudi mi.

Kultura / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:44

Grafiti od upora do Trsta

V Stolpu Škrlovec bo do konca septembra na ogled razstava Grafiti na Slovenskem med drugo svetovno vojno, ki jo je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani pripravila Helena Konda.

Šport / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:44

Spal v višinskem šotoru

Pogovor s plavalcem Darkom Đuričem in maratoncem Sandijem Novakom, Gorenjcema, ki bosta nastopila na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru.