Med vlado in vstajo

Sredi protislovja smo. Na eni strani imamo staro vlado, ki zaradi nezaupnice odhaja, nova pa se šele sestavlja; torej smo brez prave vlade. Na drugi strani je zelo močna struja slovenske civilne družbe, ki sebe imenuje »vseslovenska ljudska vstaja« (VLV) in je v soboto vstala že četrtič. Na eni strani imamo od ljudstva izvoljeni državni zbor, ki ga pred nejevoljo ljudstva varujejo železne ograje in specialne enote policije. Na drugi strani pa ulični parlament, ki zahteva, da se politične in finančne »elite«, ki so skrbele le zase, državo in državljane pa privedle na rob propada, umaknejo, vodenje države in gospodarstva pa prepustijo sposobnejšim in moralno neoporečnim posameznikom in skupinam. Sredi protislovja smo torej, ki pa je lahko tudi velika priložnost: da pridemo iz njega okrepljeni in prenovljeni ali pa zapademo nazaj v močvirje, ki se utaplja v kraji in korupciji.

Kaj bo z novo vlado, je pravzaprav vseeno. Če jo bo mandatarki uspelo sestaviti, bo, če ne, je pa ne bo, bo pač nekaj drugega, novi poskusi ali predčasne volitve. Ta politika, ki je na oblasti zdaj, tako ali tako nima več zaupanja ljudstva. Pa ne mislim samo na vlado, ki opravlja tekoče posle, ampak tudi na vsako drugo, ki bi bila izvoljena v aktualnem državnem zboru. Od katerekoli nove vlade si ne moremo obetati nič novega, v vsakem primeru gre le za to, da se na novo premešajo karte, potem pa se z njimi igrajo stare igre po dobro znanih pravilih. Nadvse pa mnoge od nas zanima, česa se lahko nadejamo od VLV? Je to le občasni ulični kraval ali v sebi skriva tudi neki razvojni potencial? Po doslej prikazanem očitno ga.

Poglejmo, kako različno si vladna in vstajniška stran predstavljata novi zagon gospodarstva. Vlada očitno še naprej zamišlja po starem. Gradi TEŠ 6, potratno in ekološko sporno termoelektrarno na fosilno gorivo. Govori o »razvojnih oseh«, o gradnji in obnovi cest … Njeni projekti se odlikujejo po tisočih tonah vgrajenega betona in po kilometrih novega asfalta. Fosilni gospodarski model, ki pa starim elitam ustreza, ker v njem mastno služijo. Na VLV pa je bila med drugimi predstavljena zahteva »spletne skupnosti Tretji člen«, ki je »orodje za izvrševanje neposredne demokracije«. Takole so zapisali: »Ne pomnimo časov, ko so bili izzivi tako obsežni, kot tudi ne časov, ko so bili tako zelo večplastni. V teh prelomnih časih poteka priprava Strategije razvoja Slovenije, ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014–2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Strategija mora odgovoriti na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij. Od vlade pričakujemo, da bo novo strategijo usmerila v zeleni razvojni preboj in s tem Sloveniji omogočila, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. Strategija naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.«

Lepo se bere, mar ne! A kdo bo te lepe in obetavne besede spremenil v dejanja? Ena spletna skupnost pač ne. Strategijo razvoja Slovenije pa vsekakor potrebujemo in v navedenih sedmih programskih točkah se skriva velik razvojni potencial, samo zagnati ga je treba. Obstoječe elite ga ne bodo. Zato jih je treba zamenjati.