Jožef Levičnik – župan Železnikov, ki sta ga odlikovala cesar in papež
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (43)
Skladatelj, organist, pripovednik, šolnik, glasbenik in končno tudi 19 let župan Železnikov Jožef Levičnik je za svoje delovanje dobil odlikovanje od cesarja in papeža. Rodil se je 6. aprila 1826 v Železnikih. Oče ga je določil za gospodarja na domu. Šolal se je v Celovcu in tudi na Mahrovi šoli v Ljubljani. Pol leta se je učil orglanja pri skladatelju Gregorju Riharju in leta 1843 postal domači organist. Po smrti učitelja v domačih Železnikih je opravil učiteljski izpit v Idriji in bil stalno nameščen. Delo organista je opravljal več kot 65 let.
Bil je človek železne delavnosti, širokega obzorja, eden najvidnejših predstavnikov staroslovenskega pokolenja na deželi. Čeprav se je na vso moč trudil, da bi v domačem kraju ohranil patriarhalno življenje in značaj žebljarske industrije ter individualne domače šege in navade, se je uveljavljal v vsem narodnem slovenskem gibanju, političnem, šolskem in cerkvenem. Bil je kronist in zgodovinar domačega kraja, neutruden popotnik in pravi romar.
Na njegovo pobudo so v Železnikih že leta 1854 ustanovili bralno društvo. Ustanovil je farno knjižnico. Do smrti je bil član Metodovega društva, sodelavec pri Ciril-Metodovem društvu, več kot trideset let občinski odbornik in v letih 1866 in 1885 tudi župan.
Prvič se je pisno oglasil leta 1849 v Sloveniji. Zagovarjal je slovensko petje v cerkvi in ostro grajal Kroparje zaradi nemškega petja. Kot zgodovinar je opisal narodne običaje v Železnikih. Kot potopisec je postavil najizrazitejši tip našega starejšega potopisa, ki se opira na krajepis in zgodovinsko legendo ter rad vpleta arheološke dokumente. Bil je tip domoljubnega in zanesenega popotnika. Čeprav je bil kot učitelj in vzgojitelj izredno strog, je bil izrazit Slomškov učenec. Vzgajal je bolj za življenje kot za šolo. Pazil je, da so šli nadarjeni učenci študirat.
Njegove pesmi so večinoma nabožne in vzgojne. Zapisal je tudi več narodnih.
Kot organist je z veliko vnemo več kot 65 let vodil svoj pevski zbor in tudi sam skladal zanj. Njegovih napevov je več kot dvesto, med njimi največ cerkvenih. Večina je v rokopisni zbirki, ki jo je po Levičniku prevzela njegova učenka Terezija Demšar, rojena Rant, učiteljica na Malenskem Vrhu v župniji Poljane nad Škofjo Loko, od nje pa F. Kramar, organist v Poljanah, ki je napeve v starejšem slogu oddal Etnografskemu zavodu v Ljubljani.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Podkorenu se je 5. 4. 1805 rodil nabožni pisec, prevajalec in urednik Jurij Volc.
V Podgorju pri Kamniku se je 5. 4. 1844 rodil pripovednik in dramatik Josip Ogrinec. V Slovenskem glasniku je leta 1869 objavil prvi šahovski problem v slovenskem časopisu.
V Radovljici se je 6. 4. 1824 rodila mecenka Josipina Hočevar. V Ljubljani je ustanovila Jozefinum, zavetišče za onemogle služkinje.
V Cerkljah na Gorenjskem se je 10. 4. 1825 rodil duhovnik in šolnik Janez Globočnik. V letih 1848–1861 je bil ravnatelj in katehet glavne šole v Kranju.