S prilagoditvijo predpisom nimajo težav

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 10. april 2016 / 10:34

Večina turističnih kmetij nima težav pri prilagajanju novi uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Kmetije, ki so se s turizmom ukvarjale v okviru družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali kot samostojni podjetniki (s. p.), se ne bodo smele predstavljati kot turistične kmetije.

Begunje – V Sloveniji je po podatkih kmetijskega ministrstva okrog devetsto registriranih turističnih kmetij, ki delujejo kot izletniške kmetije, vinotoči, osmice in turistične kmetije z nastanitvijo. Približno štiristo kmetij je včlanjenih v Združenje turističnih kmetij Slovenije, katerega glavne naloge so skrb za skupno promocijo, razvoj ponudbe, obveščanje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti, izboljšanje zasedenosti turističnih zmogljivosti kmetij ter zastopanje interesov članov na gospodarskem in pravnem področju. Člani združenje se enkrat na leto zberejo na srečanju. Letos je bilo takšno srečanje v torek v gostilni Avsenik v Begunjah, kjer se jim je pridružil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Minister je prisluhnil njihovim predlogom in problemom, v svojem nagovoru pa je pozval kmete, da naj se vključijo v javno razpravo o spremembi zakona o katastrskem dohodku, in se zavzel za takšen sistem davčnega potrjevanja računov, v katerem davčne blagajne ne bodo (pre)veliko breme za kmetije. Dejal je, da bo Slovenija letos začela izvajati shemo kakovosti Izbrana kakovost, ki bo potrošniku zagotavljala, da je izdelek narejen v Sloveniji iz domačih, lokalno pridelanih surovin.

Za turistične kmetije veljajo omejitve

Člani združenja so na srečanju pregledali delo v minulem letu in sprejeli letošnji program dela, po uradnem delu jim je Slovenska turistična organizacija predstavila promocijske aktivnosti, poslušali pa so tudi predavanje o tem, kako povečati obisk na turistični kmetiji z uporabo rezervacijskih sistemov, in o Slow Foodu kot izzivu in priložnosti tudi za turistične kmetije. Kot je povedala Renata Kosi, strokovna sodelavka za razvoj turizma na podeželju v Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, so se turistične kmetije morale do konca lanskega leta uskladiti z novo uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, pri tem pa se bo večina tovrstnih kmetij še naprej ukvarjala s turizmom v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, tiste, ki so registrane kot s. p ali d. o. o, pa se ne bodo več smele predstavljati kot turistične kmetije. »Za turistične kmetije veljajo omejitve glede števila ležišč, sedežev in dohodka, uredba tudi določa, kolikšen delež hrane morajo zagotavljati iz lastne pridelave in koliko jo lahko dokupijo na drugih kmetijah in v trgovini. Za kmetije, ki so registrirane kot s. p. ali d. o. o., takšne omejitve ne veljajo,« je pojasnil predsednik združenja Venčeslav Tušar in dodal, da se zaradi tega število turističnih kmetij v Sloveniji verjetno ne bo zmanjšalo, saj se za turistično dejavnost vsako leto na novo odloči nekaj kmetij, ob tem pa tudi sedanje kmetije lahko s. p. ali d. o. o. »preoblikujejo« v dopolnilno dejavnost. »Kar zadeva davčno potrjevanje računov, od kmetov, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, ne slišim veliko pripomb, vem pa, da je to predvsem veliko breme za majhne kmetije in kmetije, ki prodajajo na tržnicah.«

Zanimanje še narašča

Jože Soklič, kmet s Sela pri Bledu in podpredsednik združenja, je dejal, da se skoraj vse turistične kmetije na Gorenjskem ukvarjajo s turizmom v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji; nekatere kmetije pa so v preteklosti organizirale turistično dejavnost kot s. p. ali d. o. o. predvsem zato, da so lahko sodelovale na razpisih za denar. »Nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji verjetno vsem povsem ne ustreza, vendar pa vsebuje določbe in normative, ki na turističnih kmetijah zagotavljajo ohranitev kmetijske dejavnosti, gostom pa, da uživajo doma pridelano hrano,« je dejal Soklič in dodal, da so se turistične kmetije brez večjih problemov prilagodile tudi predpisom o davčnem potrjevanju računov – ali so nadgradile že obstoječe blagajne ali uporabljajo vezano knjigo računov in Fursovo mini blagajno. Probleme občutijo predvsem (turistične) kmetije, ki prodajajo pridelke in izdelke na tržnicah. Na vprašanje, ali se kmetije na Gorenjskem še na novo odločajo za turistično dejavnost, je Soklič odgovoril, da na blejskem območju opaža, da se kmetije, ki opuščajo dejavnost, odločajo za oddajanje sob, sicer pa se vsako leto kakšna kmetija na novo odloči za turistično dejavnost. »Zanimanje za preživljanje dopusta na kmetijah še narašča, deloma tudi zato, ker je zaradi begunske krize in terorizma upadlo zanimanje za nekatere turistične trge. Rezervacije kažejo, da bo letošnja sezona vsaj takšna, kot je bila lani.«

Letošnja sezona dobro kaže

Damjana Mulej s turistične kmetije na Selu pri Bledu je povedala, da so na njihovi kmetiji odvisni predvsem od tujih gostov. Goste pridobivajo neposredno, prek interneta, ter na priporočilo tistih, ki so že bili na kmetiji. »To, da smo v bližini Bleda in Bohinja, je naša prednost. Druge kmetije, ki nimajo zaledja takšnih turističnih centrov, se morajo veliko bolj potruditi pri pridobivanju gostov,« je dejala Mulejeva in dodala, da gostom, ki bi radi spoznali vso Slovenijo, priporočijo, katere turistične kmetije naj še obiščejo. Letošnja poletna sezona jim dobro kaže. Recesije v zadnjih letih niso občutili, opažajo pa, da se je lani povečalo število nemških in avstrijskih gostov.