Večna moč propagande

V Galeriji Ivana Groharja je na ogled muzejska razstava z naslovom Propaganda! Medvojni plakat 1941–1945 iz zbirke Loškega muzeja.

Škofja Loka – Potem ko so sredi marca v Galeriji na Gradu odprli gostujočo razstavo Vojni plakat 1941–1945 iz depojev Gornjesavskega muzeja Jesenice, je ta prejšnjo sredo dobila nadgradnjo v Galeriji Ivana Groharja, kjer so na ogled tako plakati kot drugo propagandno gradivo iz obdobja druge svetovne vojne, ki ga hrani Loški muzej. Z močno rdečo zapisan naslov razstave Propaganda uokvirja gradivo, namenjeno propagandi, z vseh treh na Gorenjskem vojskujočih se strani: partizanske, nacistične in domobranske. Na ogled so plakati, propagandni letaki, pamfleti, knjižice in podobno gradivo iz depojev Loškega muzeja, ki je bilo v svoji prvotni funkciji namenjeno agitiranju in prepričevanju ljudstva, naj verjame pravi, torej njihovi strani, in ne zaupa nasprotni strani.

Prvič doslej v Škofji Loki si lahko na eni razstavi pogledamo in na ravni oglaševalske prepričljivosti tudi soočimo v vojni nasprotne si strani. Predvsem pa v tej agitatorski raznolikosti lahko najdemo tudi sorodnosti. »Bistvo vseh propagand je, da delujejo na enak ali vsaj zelo podoben način – sebe prikazujejo kot heroje oziroma žrtve, na drugi strani pa demonizirajo sovražnika, mu pripisujejo najslabše nečloveške lastnosti,« poanto postavitve med vrsticami predstavi kustosinja in avtorica razstave Biljana Ristić. »Za to posamezne strani in z njimi avtorji uporabljajo različne likovne rešitve, barve, oblike in tipologije črk, vsaka stran pa se od druge razlikuje tudi po vsebini udarnih sloganov in gesel.« Avtorica vseskozi neobremenjeno in v vseh pogledih objektivno pristopa k dani temi, saj nas s konceptom postavitve nagovarja, naj na razstavljeno gledamo predvsem z vizualnega vidika, ne da bi se spuščali v vsebino in ideološkost povedanega. V to nas prepriča tudi osrednja stena, ki je nekakšna rekonstrukcija oglasne deske. Na njej je vse polno propagandnih sporočil. Oblikovno zasnovo razstave je pripravil akademski slikar Mito Gegič.

Plakate so na vseh straneh izdelovali šolani likovniki in strokovnjaki za propagando. Partizanski, ki so nastajali v ilegalnih tiskarnah, so bili zaradi slabše kvalitete materiala manjši in v eni ali dveh barvah, legalni okupacijski so bili barvitejši. Moč propagande je seveda tudi v sloganu. Avtorica v nadaljevanju sooča različno propagando, ko gre za pogled na prihodnjo Evropo, predstavlja bipolarnost, kaj je dobro in kaj slabo, v dveh vitrinah pa so na ogled tiski različnih strani na tematiko žensk in otrok. Nekatere tiske si obiskovalci lahko tudi prelistajo in vsaj malo tudi sami podoživijo medvojni propagandni stroj.

Razstavo dopolnjujeta stavnica za tiskarske črke in kovček za ciklostil, kakršna sta bila v uporabi v vojnih časih. Ob njih si predvsem mlajše generacije lahko predstavljajo, na kakšen način so nekoč nastajale tiskovine – tudi take s propagandno vsebino. Prihodnjo sredo, 13. aprila, bodo v Galeriji Ivana Groharja predstavili tudi katalog k razstavi, za 20. april pa pripravljajo dogodek za otroke, saj bodo z mentorico Nino Vastl s šablonami izdelovali svoje plakate. Razstava bo na ogled do 5. maja.