Spomini na 4. 4. 44
Ko to pišem, se mi trese roka, kajti spomnil sem se na dogodke, ki so se odvijali tistega aprila pred 72 leti in so bili usodni za našo vas Mošnje. Kot najstarejši moški v vasi se še živo spominjam dogodkov, ki so se odvijali v vasi. Cena za vse je bila, da so nemški vojaki v noči med 3. in 4. aprilom iz postelj odpeljali vse vaščane na zborno mesto v šolo, tu so v negotovosti čakali jutro, kaj se bo zgodilo. Prišli so črni tovornjaki, naložili vaščane in jih odpeljali za nekaj časa v Goričane, nato pa z vlakom na Bavarsko v taborišče Starenberg.
Odpeljanih je bilo 27 družin – 102 osebi. Med njimi je bilo 48 otrok. Najmlajši je bil star tri mesece, najstarejši pa 85 let. Dogajalo se je v tednu pred veliko nočjo. A velikonočni dan so s solzami praznovali v tujini. Na srečo je nemški vojaški stroj počasi začel zgubljati tla pod nogami. Ruska vojska s slovenskimi borci, ki so bili kot nemški vojaki ujeti na fronti in so se pridružili ruskim borcem. Tako so že 20. oktobra osvobodili Beograd.
Prišel je končni poraz in nemška elita je morala 8. maja 1945 podpisati svoj poraz. S tem dnem so bili osvobojeni številni taboriščniki, tudi vaščani Mošenj. Drug za drugim so se vračale družine, nekatere na požgani dom, drugi pa v izropanega in praznega. Mošnje so bile prazne 13. mesecev, le nemški policisti so gospodarili po vasi.
Žalost je premagalo veselje, volja in polet za čimprejšnjo obnovo vasi. Kmalu je vas dobila dušo in lepši videz. Pred vojno je bilo v vasi okrog 50 družin, danes jih je čez 100. Čas na črne dni gre v pozabo, zgodovina stare vasi – 860 let – pa je obrnila nov list.
Ciril Zupan, Mošnje