E-demokracija
V ustavah večine današnjih držav piše, da je v njih suveren ljudstvo. Kar pomeni, da oblast izhaja iz ljudstva in da mora biti temu omogočeno, da jo tudi izvaja ali vsaj nadzira. To se v teoriji lepo sliši, v praksi pa bolj težko izvaja. Največkrat je vladavina ljudstva – kar je izvirni pomen besede demokracija – mogoča le posredno. Ljudstvo hodi na volitve, na njih izvoli svoje poslance, ti pa nato do naslednjih volitev vladajo v njegovem imenu. Najbolj neposredna oblika demokratičnega odločanja je referendum, a se izvaja bolj poredko in dostikrat o precej bizarnih, in ne o ključnih vprašanjih.
V zadnjih letih se je na tem področju kljub vsemu marsikaj premaknilo. Ta premik je omogočil nesluteni razvoj IKT – informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ko smo pred leti spremljali »dogajanja ljudstva« v arabskih državah, so poročevalci večkrat razložili, kako se te silne množice same po sebi mobilizirajo – obveščajo z uporabo mobilnih telefonov, elektronske pošte, s komuniciranjem prek družbenih omrežij (Facebook) ipd. Skratka: ljudstvo se je poslužilo spletne demokracije. Enak demokratični model smo doživeli pri nas v t. i. slovenski vstaji konec leta 2012 in v začetku 2013, najprej na ulicah Maribora, potem še v Ljubljani. Ta model je seveda uporaben tako za leve kot za desne pobude. Posluževali so se ga tudi tisti, ki so zborovali za izpustitev Janeza Janše, in gotovo tudi »anonimni« aktivisti, ki so pozivali na demonstracije proti imigrantom v Šenčurju …
V tem zapisu bi rad izpostavil, kako se je e-demokracija uveljavila v zadnjih dogajanjih v Žireh. Iz Žirov je doma prof. Zdravko Mlinar, eden utemeljiteljev sodobne slovenske sociologije. Ko je leta 2002 pisal o posebnostih svojega domačega kraja, je v njem pogrešil elektronsko demokracijo, ki je bila sicer takrat tudi drugje po svetu še v zametkih. V takratnih Žireh jo je našel v podjetništvu, v politiki pa še ne. Denimo: »medtem ko lahko na podlagi podjetniške pobude vidimo skorajda presenetljiv prodor elektronske trgovine v sicer tako odmaknjenem kraju, kot so Žiri, pa v politični sferi razkrivamo praznino tam, kjer se v svetu že močno uveljavlja tako imenovana elektronska demokracija. Pri tem gre za uporabo nove informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča vse širše vključevanje občanov v procese odločanja, tako kot to uveljavljajo že v številnih mestih in občinah po svetu (Bologna, Amsterdam, Manchester, pa tudi v številnih manjših krajih) in pri nas (Velenje, Nova Gorica, v različnih oblikah tudi Koper). V tem smislu torej svetovni razvoj Žirovce že prehiteva …« (Žirovski občasnik, št. 42, str. 10.) Tako leta 2002. Takrat Občina Žiri ni imela niti svoje spletne strani, kaj šele, da bi se na njej dogajala e-demokracija.
V začetku leta 2016 je situacija bistveno drugačna. V sredo, 2. marca, se na trgu pred Alpino zgodi velik ljudski protest, na njem se zbere več kot tisoč delavcev Alpine in drugih Žirovcev, ki se z njimi solidarizirajo. V četrtek, 17. marca, se na spletni strani GG zgodi prva objava peticije za Alpino, ki smo jo napisali žirovski izobraženci in javni delavci; sledijo objave v številnih drugih medijih in na družbenih omrežjih. V sredo, 23. marca, Občina Žiri na svoji spletni strani povabi vse občane in državljane, da s svojim podpisom tudi sami podprejo to peticijo. In glej čudo: že prvi dan jo podpiše več kot tisoč občanov, zdaj jih je že čez 2500. Podpisno mesto: www.ziri.si/peticija_za_alpino E-demokracija deluje, situacija z Alpino pa se že izboljšuje.