Sanjska služba

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Kamnik / torek, 5. april 2016 / 18:47

Pod Veliko planino so pred dnevi objavili deset delovnih mest – pastirjev. Od kandidatov pričakujejo delo za dva, tri ali štiri tedne, imeli bodo fleksibilen delovni čas, skrbeti pa bodo morali za vrt, živali, velnes in naravni bazen. Svoje »sanjsko« delo bodo morali snemati in video deliti na Facebooku. Sicer pa bodoči delodajalci nimajo posebnih zahtev, želijo si pozitivne in dobro motivirane osebe, ki imajo rade otroke, živali in naravo, znajo govoriti angleško in so polne pozitivne energije. Že v prvem tednu so na razpis prejeli kar dva tisoč prijav, ne le iz Slovenije, celo iz Amerike!

Kakšno službo bi sploh lahko opisali kot »sanjsko«? Je to služba, v kateri delaš malo in zaslužiš veliko? Morda služba, v kateri si lahko sam razporejaš svoj delovni čas ali delaš od doma? Služba, v kateri si šef, ali služba, v kateri zgolj izpolnjuješ, kar ti naložijo drugi? Kako pomembna je služba za to, da se počutimo srečne, in kako pomembno je, koliko v tej službi zaslužimo?

V Veliki knjigi o sreči je profesor psihologije Erich Kirchler, ki je raziskoval, kaj osrečuje ljudi, ugotovil, da sreča izvira iz zadovoljujočih, ljubečih odnosov, zaupanja vrednih prijateljev in iz sposobnosti, da uživamo v življenjskih radostih. Da bi bili zadovoljni tudi s službo, je pomembno, da smo dostojno plačani, ne da bi nujno tudi obogateli, obenem pa je to služba, ki zahteva odgovornost in nam daje avtonomijo.

Ko smo torej nad pragom revščine, višja plača ne pomeni tudi večje sreče? Ameriški politolog Robert E. Lane je na osnovi raziskav prišel do zaključka, da brž ko presežemo raven revščine, večji prihodek ne prispeva več ničesar k sreči. Glavna vira dobrega počutja v razvitem svetu sta prijateljstvo in lepo družinsko življenje. Podobne raziskave so pokazale, da je denarna varnost sicer pomembna, toda premik od povprečnega dohodka k visokemu zelo malo prispeva k sreči, premik od visokega k zelo visokemu pa sploh nič. Denar torej ne osrečuje.

Zato morda ne preseneča veliko zanimanje za službo pastirja na Veliki planini. Biti ves dan v naravi, na svežem zraku, dihati s polnimi pljuči, namesto namrgodenega šefa pa ti delovne obveznosti nalagajo naravni ritmi in »šefi« na štirih nogah … Kaj več potrebuje človek za srečo? Četudi zgolj za nekaj tednov ...