Evro in pol za pregled bolnika

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / petek, 11. oktober 2013 / 06:00

»Od šestdeset do sedemdeset bolnikov pregledam na dan. Vzporedno opravljam še dežurno službo. To je brutalno,« na nujnost sprememb na področju družinske medicine opozarja zdravnik Igor Muževič.

Radovljica – »Ali je normalno, da imam pet minut časa za bolnika v ambulanti?« se zamišljeno sprašuje Igor Muževič, dr. med., predsednik iniciativnega odbora Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije Praktik.um, zdravnik v ambulanti družinske medicine v Radovljici. Muževič zaključuje podiplomski študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti ravno na temo obremenitev zdravnikov družinske medicine. »V primerjavami z državami EU pri nas vlada kadrovska katastrofa v družinski medicini. Moralo bi nas biti sedemdeset odstotkov več zdravnikov, da bi ujeli povprečje v EU. S tem da opravljamo vzporedno z delom ambulante tudi urgentno službo, imamo še dodatne obremenitve, ki jih drugje v Evropi ne poznajo. Urgenca je ločena od družinske medicine v vseh državah z izjemo Slovenije in Španije. Za vzporedno dežurstvo ne dobimo niti centa več, ker je to delovna obveznost, in tudi za »milijon evrov« je to nesprejemljivo, ker ogroža varnost bolnikov,« je opozoril.

Muževič je povedal, da se kar naprej dogaja, da mora hkrati posredovati v dveh nujnih primerih: »V nekaj sekundah moram presoditi na podlagi klica, ali lahko en bolnik počaka še eno uro, ali bom organiziral rešilca iz drugega kraja. Oboje je slabo in zamudno. Poleg tega zdravnik ni vsemogočen, ta razlika med realnim stanjem in pričakovanji predvsem pravosodja, kot se je izkazalo v zadnjem primeru obsojene zdravnice, je skregana z zdravo pametjo.«

Mladi specialist družinske medicine ima 1500, 1600 evrov neto plače, kar ni problematično s stališča višine plače, ampak s stališča obremenitev, je poudaril Muževič: »Ker pregledamo povprečno tisoč bolnikov na mesec, je to 1,5 evra neto na posameznega pregledanega bolnika. Vemo pa, da je poklic družinskega zdravnika najbolj smrtonosen poklic v Sloveniji. Zdravnice družinske medicine umirajo dvajset let prej od drugih Slovenk, družinski zdravniki šest let prej od drugih zdravnikov.« Spletna anketa, ki so jo leta 2012 opravili med mladimi zdravniki, je pokazala, da si od 175 zdravnikov, ki si še niso izbrali specializacije, želi družinsko medicino specializirati le pet zdravnikov.

Sindikat Praktiuk.um s 357 člani je pripravil predloge za krepitev družinske medicine in ohranitev vzdržnosti zdravstvene blagajne ter šest konkretnih ukrepov, ki so jih posredovali pristojnemu ministrstvu. Predlagajo manj opredeljenih pacientov na zdravnika, ukrepe za debirokratizacijo in financiranje ambulantne dejavnosti, tudi ukrepe za ukinitev sistema mrtvih duš. »Določen zdrav­stveni dom (ZD) npr. ima priznanih deset programov za deset zdravnikov, v resnici pa ima zaposlenih samo sedem zdravnikov, ki morajo delati za deset,« je pojasnil sogovornik. Prepovedali bi tudi vzporedno dežurstvo, za delo na urgenci pa usposobili mlade zdravnike. »Predvsem pa želimo, da se uredijo delovne razmere za mlade zdravnike, da bo specializacija iz družinske medicine postala privlačnejša,« je dejal Igor Muževič in navrgel še en pomenljiv podatek: 6,5 odstotka BDP-ja v Sloveniji namenjamo za javno zdrav­stvo, v razvitih evropskih državah 7,9 odstotka.