Pobudnik in prvi organizator likovnega festivala v Kranju, slikar Klavdij Tutta s slikarskim kolegom in razstavljavcem na Gorenjskem glasu Hermanom Gvardjančičem / Foto: Tina Dokl

Intima pred močjo poteze

Prihodnji mesec dni bo Kranj z enaindvajsetimi razstavišči, v katerih bo razstavljalo sto deset avtorjev iz dvanajstih držav, slovenska prestolnica likovne umetnosti. V sredo je z razstavo risb v Hiši kulture Gorenjski glas likovni mesec odprl akademski slikar Herman Gvardjančič.

Kranj – Največji likovni dogodek v državi, ki se bo z razstavami in likovnimi dogodki vsak dan znova, skupaj kar enaindvajsetkrat, plemenitil prihodnjih deset dni, bo trajal tja v mesec november. Razstavni prostor avle časopisne hiše Gorenjski glas je od srede že bogatejši za cikel risb z naslovom Sigur Ros, s katerim se predstavlja akademski slikar, likovni pedagog in profesor risanja in slikanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Herman Gvardjančič.

»Kadar slikam, vedno poslušam glasbo, ki nekako sodi v moj ustvarjalni ambient. Je nekakšna zvočna podlaga, v kateri se med delom »kopam«. Ampak ko na risbi ali sliki potegnem ključne poteze, to počnem v tišini,« o svojem odnosu do glasbe in s tem tudi islandske alternativne glasbene skupine Sigur Ros, ki ga privlači že več kot deset let in je dala naslov ciklu risb, razmišlja Herman Gvardjančič. Avtor, sicer znan po svojih ekspresivnih platnih velikih površin, se tokrat predstavlja z intimnimi risbami manjših formatov. »Slike, ki jih tokrat razstavljam, so drugačen medij kot pa moje velike slike. Pri risbah bodisi na papir ali drugo podlago poteza roke nima take moči, aktivnost je manjša, v ospredje pa stopa pojem intimnosti,« še razloži slikar in doda, da pa v likovnih delih nikakor ne gre iskati glasbenih elementov. Glasba je predvsem njegova zvesta spremljevalka.

Gvardjančičeva dela so, kot sam pravi, predvsem čiste likovne tvorbe prinesene iz narave v atelje in v njem dokončane. »V naravi, v pokrajini dobim vtis in ga največkrat zabeležim na droben listič, ki ga imam pri roki. To niti ni skica, zgolj vtis, ki je lahko kasneje zelo elementaren del risbe ali slike. V ateljeju potem ta vtis presnavljam in ga postavljam v kontekst, glede na tehniko, format in likovno celoto.« Na Gorenjskem glasu je torej na ogled razstava risb v črno-belem. Nekoliko severnjaška, kot se počuti tudi sam slikar, Herman Gvardjančič.

Ob odprtju razstave je največji letošnji likovni dogodek v državi predstavil njegov pobudnik in organizator, akademski slikar Klavdij Tutta. »Ustvarjati črno in belo je eden od pristopov v likovni umetnosti, v času današnje krize pa se na ta način lahko umetniško izrazimo z minimalnimi sredstvi,« je duhovit Tutta. Letos drugi mednarodni festival likovnih umetnosti z naslovom Srečanja dopolnjuje še 9. bienale Alpe–Jadran, dela na papirju. V mesecu dni se bo na enaindvajsetih prizoriščih v Kranju in okolici s svojimi deli predstavilo sto deset likovnih ustvarjalcev iz dvanajstih držav. Tu­tta je pri organizaciji sodeloval z Zvezo društev slovenskih likovnih ustvarjalcev in s tem tudi drugimi območnimi združenji po Sloveniji, v prvi vrsti pa seveda s člani domačega Likovnega druš­tva Kranj. »V organizacijo je vloženo predvsem izjemno veliko prostovoljnega dela, celoten projekt je namreč zelo nizkoproračunski, zgolj nekaj tisoč evrov. Veseli me, da se je lanski prvi festival lepo prijel in da so letos tako avtorji kot tisti, ki vodijo razstavišča po Kranju, z zanimanjem odzvali na moj poziv,« je povedal neutrudni umetniški vodja festivala.

Kot je povedal, je tokrat k sodelovanju namenoma povabil ustvarjalce z različnih področij umetnosti, od slikarjev, kiparjev, grafikov, fotografov do mojstrov keramike, multimedije, videa in oblikovalcev tekstila. »Želel sem združiti vso kreativnost, ki obstaja v kranjskem, gorenjskem in širšem slovenskem prostoru. Pri izboru pa je bila vselej prvi pogoj predvsem kvaliteta.« V prihodnjih dneh se bodo po Kranju vrstili številni dogodki, osrednji pa bo zagotovo »popotovanje« po vseh razstaviščih v starem mestnem jedru Kranja. Ta se bo začel pred Malo galerijo na Glavnem trgu v sredo, 16. oktobra, ob 17. uri in bo, po lanski udeležbi sodeč, mesto napolnil z ljubitelji umetnosti iz Kranja in drugih koncev države.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 12:27

Skimming naprava na bankomatu v Lescah

Lesce – Na bankomatu na Alpski cesti v Lescah so prejšnji teden kriminalisti odkrili skimming napravo, ki jo je neznani storilec skrivaj namestil z namenom branja zapisa bančnih kartic. Kriminalist...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

V domu ostarelih

V petek smo učenci tretjega razreda z učiteljicama odšli v dom ostarelih v Škofjo Loko. Pripravili smo program s pesmimi. Pred odhodom smo v šoli imeli zadnjo vajo. Ko je bila ura 10.,...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska ... ali (skoraj) vsa Evropa v enem kosu

Na začetku poti na Primorsko, še na vlaku na trasi bohinjske železnice, se podobe okolice skorajda niso spreminjale. Tudi ko sem na drugi strani tunela uradno zapustil Gorenjsko, sem bil...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

S teranovih gričev v zavetje pokopaliških sveč

Naključja in uživanje vsakega trenutka naredijo še tako običajen izlet za posebno doživetje. Prva "čarovnija" je bila že jesen, ki je na pragu zime ponujala skoraj spomladansko sonce. Nekega jutra sem...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Recepti za jedi Primorske in Krasa ob različnih priložnostih

Janez Štrukelj je eden najbolj priznanih kuharskih praktikov in strokovnjakov v Sloveniji. Za seboj ima enainštirideset let praktičnih izobraževanj na Srednji kuharski šoli v Mariboru...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska vinorodna dežela

Ko gre pogovor o našem vinu - o ljudeh, vinogradnikih in vinarjih, naj bo strokoven ali ljubiteljski, in o razdelitvi Slovenije na pridelovalna območja, nikakor ne moremo brez Primorske in njenih štir...