Spolnost

Tema, ki nas vedno privlači in ki vzbuja v nas najrazličnejše odzive: veselje ali razočaranje, zanimanje ali odpor, radost ali gnus, smeh ali sram, vzhičenost ali zaničevanje, nasmihanje ali čudenje … Dolga leta in stoletja je bila to tabu tema. Kot da ne obstaja. Nato je sredi prejšnjega stoletja prišla druga skrajnost, imenovana seksualna revolucija, ki je podrla vse meje. Pogosto brez okusa za lepoto.

Spolnost doživljamo vsak po svoje, gotovo pa imamo vsaj nekaj skupnih pogledov nanjo. Recimo, zakaj nam jo je narava sploh dala? Najosnovnejše poslanstvo je nadaljevanje vrste. Torej najbolj naravna stvar na tem svetu. Ljudje smo krona stvarstva in nam spolnost služi še za dva namena. Najprej povejmo preprosto dejstvo, da spolnost omogoča prijetna stanja naših teles. Nadalje v urejenih odnosih spolnost močno poveča bližino in intimni odnos med partnerjema. Bližino, ki presega le telo, in bližino, v kateri vemo, da smo vedno povezani z ljubljeno osebo. Da se v zakonskem/partnerskem odnosu zlijeta telo in duša (psiha) v čudovito vzdušje, ne pride kar samo od sebe. Prav gotovo ni bistveno gibanje teles, temveč urejen in srečen odnos med dvema osebama. Najmanj, kar je potrebno, da lahko spolnost povzroči povezanost, stik, veselje, smeh, notranje zadovoljstvo … med dvema osebama, je najprej njuna notranja uglašenost: da se drug za drugega zanimata, da drug drugemu zaupata, da znata drug za drugega poskrbeti, da si pomagata uresničevati lastne potrebe in želje, da sta sočutna drug do drugega. Da pa vse to lahko storimo, pa moramo še prej sebe urediti. Kje pa? V odnosih prepoznavamo samega sebe in v intimnih odnosih spoznavamo, kakšni smo, kako reagiramo, kaj si želimo, kdaj smo nezadovoljni …, in da za vse to prevzamemo odgovornost.

Tako lahko mirno zapišemo, da je kvaliteta spolnosti le posledica dveh oseb, ki prevzemata ali ne prevzemata odgovornosti zase in za njun odnos. Spolnost se dogaja v areni notranjih vzdušij, tako pozitivnih (veselje, smeh, zadovoljstvo, empatija, navdušenje, občutek varnosti …) kot težkih čutenj (strah, sram, gnus). Na vsak način pa ima spolnost izjemen vpliv na zakonsko zadovoljstvo, le-ta pa na splošno zadovoljstvo v življenju.

Ob pozitivnih čutenjih (zanimanje in skrb drugega, zaupanje, veselje) naši možgani izločajo kemične snovi (oksitocin, prolaktin, glutamat, acetilholin), ki povečujejo prijetnost bivanja. Zelo močno pa se povečajo količine teh snovi ob spolni ekstazi in srčni in srečni spolnosti. Velja seveda za oba spola.

In če smo že pri nasvetu. Pozabimo, kaj vse so nas učili, česa nas niso naučili in kaj smo prebrali do sedaj o spolnosti. Pozabimo na vse šale, ki so najpogosteje odraz neaktivnosti v tej smeri. Toliko besed in šal, pa tako malo resničnih dejanj. Narava nam je dala v roke in noge ogromno priložnost.