Spomenik slovenskim avtocestam

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Škofja Loka / petek, 15. avgust 2014 / 09:43

Metod Di Batista je nekaj let po upokojitvi strnil svoje dolgoletno vsestransko delo pri gradnji slovenskega avtocestnega križa in izdal knjigo, ki je pravi knjižni spomenik slovenskim avtocestam.

Reteče – Metod Di Batista iz Reteč je gradbeni inženir, ki je celotno poklicno pot posvetil cestam.

»Imam srečo, da sem bil pri gradnji slovenskega avtocestnega križa zraven od prvega do zadnjega odseka, torej od gradnje dela med Vrhniko in Postojno, ki so ga začeli graditi leta 1969 in je bil končan konec leta 1972, pa vse do gorenjskega odseka Podtabor-Radovljica. Začel sem kot študent na počitniški praksi, nato pa nadaljeval v upravi Darsa, kot direktor inženiringa, ki je projekt vodil, sodelavec SCT-ja … Mirno lahko rečem, da sem zato trenutno v Sloveniji edini, ki lahko napiše takšno knjigo, saj sem celotno avtocestno zgodbo doživel z lastnimi izkušnjami. Preprosto sem se čutil obvezanega, da to naredim,« nam izhodišča za pisanje svoje knjige z naslovom Slovenski avtocestni križ – Med vrhovi in Brezni, ki je iz tiskarne prišla v teh dneh, predstavi avtor in takoj doda, da ni želel biti le suhoparno strokoven, zato je med tehnične podatke vpletel številne zgodbe. Gre za njegova lastna doživljanja, za dogajanja iz ozadij, v pisanje pa je vpletel tudi jamarstvo in alpinizem, dve dejavnosti oz. ljubezni, ki ga osrečujeta že vse življenje. Predvsem pa je knjiga dragocena zaradi natančne kronologije opisov, kdaj je bil kateri avtocestni odsek končan, kako smo prišli do viadukta Črni kal, kako so gradili težke tunele na Trojanah, s kakšnimi težavami so se gradbinci soočali pri svojem delu, kako je bila v projekt vpletena politika …

Kritika politike, medijev in dela stroke

Knjigo je Di Batista, ki se je upokojil pred tremi leti, napisal v pičle pol leta. »Ko sem se odločil za pisanje, sem si sprva pomagal s svojimi skromnimi zapiski, a kaj hitro sem ugotovil, da imam neverjeten spomin. Ko sem že mislil, da sem v vseh teh letih marsikaj že pozabil, se mi je ob opisovanju posameznih avtocestnih odsekov film v glavi kar sam od sebe začel vrteti. Tako sem kar devetdeset odstotkov zapisal iz glave. V pisanju sem zelo užival in gre za nekakšen moj obračun s svojim poklicnim delom. A ne gre le za spomine, saj je pisanje deloma tudi polemično. Knjiga je namreč tudi ostra kritika politike in medijev, deloma tudi stroke. Menim, da mediji v tem avtocestnem programu niso odigrali dobre vloge, saj se projekta neupravičeno drži slab imidž, povezan s prevelikimi stroški, korupcijo … Sam poskušam v knjigi vse to zanikati oz. predstaviti realno stanje,« še pravi Di Batista in dodaja, da bo ob branju marsikomu precej bolj jasno, zakaj je stanje v Sloveniji takšno, kakršno je, kako dela politika, kako vpliva na stroko in kako škodljiva so lahko politična kadrovanja.

Za konec še priznava, da svoje poklicne poti ni sklenil z upokojitvijo, ampak s to knjigo, čeprav mu kot upokojencu tudi zdaj ne manjka energije in načrtov.