Zvonovi na Žirovskem

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 28. marec 2016 / 22:53

»Zvonovi vabijo k cerkvenemu bogoslužju in molitvi, zvonijo umrlim, v petek ob treh popoldne se spominjajo Kristusove smrti na križu. Z jutranjim, opoldanskim in večernim zvonjenjem so ljudem uravnavali dnevni ritem dela in počitka, naznanjali sobotni konec delovnega tedna in praznično nedeljo. Zgodilo se je, da je gospodar, ki je imel na polju ali v senožeti delavce, odnesel cerkovniku klobaso. In glej, tistega dne je zazvonilo večerno avemarijo, ki je oznanjala konec dela, malce kasneje kot običajno. / Sporočilo zvonov je bilo ulito v bron nekdanjih velikih zvonov na Ledinici in v Ledinah: 'Slavo božjo razglašujem, žive vabim in budim, mrtve milo objokujem, v božjo voljo, milost jih z'ročim. Čas molitve oznanjujem ter viharjev moč krotim.' Napisa sta skupaj z zvonovoma izginila v talilnih pečeh med prvo svetovno vojno, od leta 1931 pa napis spet lahko preberemo na enem od novih zvonov v žirovski župnijski cerkvi. Na zvonovih je napisano tudi kaj pomirjujočega, tako kot je pomirjujoča ubrana večerna pesem zvonov: 'Čuj dolina in višava, ko glasi se božja slava.' Ni pa bilo pomirjujoče, ko se je zaslišal plat zvona, s katerim so opozarjali na požar oziroma druge vrste nesrečo ali nevarnost. Zvonili so tako, da je kembelj udarjal le na eno stran zvona, ali pa so splezali v zvonik in s kembljem tolkli po zvonu. / Zvonovi imajo v krščanskem verovanju še pomembnejšo vlogo, kot je bilo že omenjeno, saj tvorijo vez med človeškim in božjim …« (Str. 12)

Ta članek izide na veliki petek, na dan, ko zvonovi molčijo. No, knjiga o zvonovih ne zvoni in je nadvse primerna za velikonočno branje. Pripoveduje o zvonovih na Žirovskem, njihov glas pa seže daleč čez žirovska obzorja, saj je knjiga prvenstvena. Take v tem trenutku nima nobeno drugo slovensko mesto. Zvonove so sistematično popisali pred sto leti, med prvo svetovno vojno, preden jih je leta 1917 avstro-ogrska vojska večino pobrala iz zvonikov in odpeljala pretopit v kanone. Knjige, v katerih je rateški župnik Josip Lavtižar v letih okrog 1900 popisal zvonove v radovljiški in kranjski dekaniji in Frančišek Kovačič zvonove v lavantinski škofiji, zdaj vzamejo v roke le redki poznavalci. Velik poznavalec zvonov in zvonarstva je sedanji begunjski župnik dr. Matjaž Ambrožič. Zvonovi na Žirovskem pa so delo dr. Alojza Demšarja in ekipe Žirovskega občasnika; knjigo je uredila dr. Petra Leben Seljak, oblikoval Stane Kosmač, lektorirala Tončka Stanonik, založil Nace Naglič. Zvonijo zvonovi domači …