"Z energetsko sanacijo stavb v lasti občin ne bomo pridobili le lepših fasad, ampak tudi učinkovitejše ogrevanje in hlajenje, s tem pa občine tudi občutne prihranke pri letnem vzdrževanju stavb. Žal drugi gradbeni posegi, kot je obnova strehe, ne sodi v razpis in ga morajo občine poravnati same. V takšnih primerih jim svetujem še postavitev sončnih elektrarn," pravi Anton Pogačnik. (Foto: Gorazd Kavčič, Tina Dokl)

Ves denar bi porabili Gorenjci

Pred mesecem je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor objavilo kar 52 milijonov evrov težak javni razpis za sofinanciranje energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti. "Nepripravljenost projektov za takšne razpise je rak rana Gorenjske," pravi Anton Pogačnik.

»Z energetsko sanacijo stavb v lasti občin ne bomo pridobili le lepših fasad, ampak tudi učinkovitejše ogrevanje in hlajenje, s tem pa občine tudi občutne prihranke pri letnem vzdrževanju stavb. Žal drugi gradbeni posegi, kot je obnova strehe, ne sodi v razpis in ga morajo občine poravnati same. V takšnih primerih jim svetujem še postavitev sončnih elektrarn,« pravi Anton Pogačnik.

Iz javnega razpisa se bodo lahko tudi stoodstotno (a brez plačila DDV) financirali projekti v energetsko učinkovite sanacije obstoječih stavb ali nadomestnih gradenj zaradi nesmotrnosti sanacije obstoječih stavb. Z drugimi besedami, občine bodo lahko skoraj zastonj prenovile toplotne izolacije fasad in podstrešja in zamenjale okna na stavbah v njihovi lasti.

Lokalne skupnosti lahko na razpis prijavijo tudi projekte za sanacijo sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s poudarkom na kogeneraciji in rabi obnovljivih virov energije. »Na razpis ministrstva smo dolgo čakali, saj nam ponuja pomembne možnosti za obnovo javnih stavb. Do sedaj takšnih možnosti ni bilo, čeprav je veliko takšnih stavb kritičnih glede energetske učinkovitosti,« pravi Anton Pogačnik, direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske (LEAG).

Koliko stavb v lokalni lasti, kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi, občinske stavbe, športne dvorane, kulturni domovi in podobno, bi morali obnoviti na Gorenjskem, je danes težko reči. Pogačnik pravi, da bi bilo 52 milijonov evrov, ki so namenjeni za energetsko sanacijo v vsej Sloveniji, pravšnji znesek za obnovo stavb v lasti občin na Gorenjskem. »Vendar je tudi ta razpis odlična spodbuda za energetsko učinkovitost korak za korakom, saj ne moremo razmišljati le o novih nizkoenergijskih stavbah, vsega, kar imamo in je energetsko potratno, pa porušiti,« pove direktor.

S tem spomni na obnovo spomeniško zaščitenih stavb, ki jih je treba obnavljati pod strokovnim vodstvom konzervatorjev. Prednost razpisa je, da ne gre za parcialne obnove, ampak za celotno in kakovostno obnovo toplotnega ovoja, stavbnega pohištva in ogrevalnega sistema. In projekti, jih imajo občine pripravljene? »Nepripravljenost projektov za takšne razpise je rak rana Gorenjske. Občine se ponavadi odločajo za projekte, ko opazijo takšne razpise. To je sicer v redu, vendar v naši agenciji poudarjamo, da bi morali imeti projekte pripravljene vnaprej,« meni Anton Pogačnik.

Vsako leto naj bi se energetska učinkovitost stavb v zasebnem sektorju izboljšala za odstotek do 1,5 odstotka, v javnem sektorju za tri odstotke (oziroma bi se morala za toliko znižati poraba energije). Zato bi morali imeti projekte pripravljene vnaprej, tovrstni razpisi pa so priložnost za dosego cilja. Po drugi strani gre tudi za veliko priložnost za gospodarstvo, predvsem gradbeništvo, torej tudi za nova delovna mesta in nov investicijski ciklus.

Slabost razpisa je, da država subvencionira (popolno) energetsko prenovo stavb ali delov stavb v lasti lokalnih skupnosti, vse drugo morajo lastniki plačati sami. »Razpis je velikodušen, saj bo močno pospešil pripravo projektov, koliko jih bo uspelo na razpisu in bodo občine imele tudi denar za lasten vložek in plačilo davka, pa je sedaj prehitro govoriti,« o možnostih za prenovo na Gorenjskem pove direktor.

Od 52 milijonov evrov naj bi vsaj trideset milijonov evrov ministrstvo razdelilo še letos, preostali denar v začetku prihodnjega leta, dodatnih 15 milijonov evrov naj bi bilo na voljo še na enem razpisu. Zanimanje na Gorenjskem je precejšnje, koliko denarja bo končalo v regiji, pa je drugo vprašanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 19. marec 2022 / 22:42

Ahac

»Včeraj sem bil na nekakšnih partizanskih proslavah v Loškem Potoku: spomenika na Debelem vrhu in v Belih Vodah. Prvi spomenik je tam, kjer sem srečal po dnevu in eni noči blodne hoje po tistih str...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:49

Za Trstom in Celovcem še Dunaj

Slovenska knjižna središča v sosednjih državah so nov način promocije slovenščine, slovenske knjige in Slovenije v sosednjih državah.

Tržič / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:46

Okrašena Ljubljana jih je očarala

Lom pod Storžičem – Krajevna organizacija Rdečega križa Lom je tudi letos pripravila prednovoletno druženje starejših krajanov Loma, tokrat na malo drugačen način, saj so se odpravili na izlet v na...

Tržič / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:45

Alja prodala prvih 138 parov čevljev

Tržič – Oblikovalka čevljev Alja Viryent je v prednaročilu prodala prvih 138 čevljev, model ženskega salonarja in moškega čevlja od skupaj dvesto parov, ki so narejeni v tovarni nekdanjega Peka v T...

Šenčur / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:45

S smrečicami okrasili Šenčur

Društvo prijateljev mladine Šenčur je tudi letos poskrbelo za okrasitev novoletnih smrečic, ki so v prazničnih dneh postavljene v drevoredu ob Pipanovi cesti.

Tržič / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:45

Pripovedovale ob čaju

»Mnogo je teorij o utemeljenosti, koristnosti in zdravilnosti pripovedovanja zgodb. Mi vam jih ponujamo kot protiutež potrošništvu. Prepustimo se Jožici Koder, Tatjani Mavrič, Špeli Jerala, njihovim z...