"Z energetsko sanacijo stavb v lasti občin ne bomo pridobili le lepših fasad, ampak tudi učinkovitejše ogrevanje in hlajenje, s tem pa občine tudi občutne prihranke pri letnem vzdrževanju stavb. Žal drugi gradbeni posegi, kot je obnova strehe, ne sodi v razpis in ga morajo občine poravnati same. V takšnih primerih jim svetujem še postavitev sončnih elektrarn," pravi Anton Pogačnik. (Foto: Gorazd Kavčič, Tina Dokl)

Ves denar bi porabili Gorenjci

Pred mesecem je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor objavilo kar 52 milijonov evrov težak javni razpis za sofinanciranje energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti. "Nepripravljenost projektov za takšne razpise je rak rana Gorenjske," pravi Anton Pogačnik.

»Z energetsko sanacijo stavb v lasti občin ne bomo pridobili le lepših fasad, ampak tudi učinkovitejše ogrevanje in hlajenje, s tem pa občine tudi občutne prihranke pri letnem vzdrževanju stavb. Žal drugi gradbeni posegi, kot je obnova strehe, ne sodi v razpis in ga morajo občine poravnati same. V takšnih primerih jim svetujem še postavitev sončnih elektrarn,« pravi Anton Pogačnik.

Iz javnega razpisa se bodo lahko tudi stoodstotno (a brez plačila DDV) financirali projekti v energetsko učinkovite sanacije obstoječih stavb ali nadomestnih gradenj zaradi nesmotrnosti sanacije obstoječih stavb. Z drugimi besedami, občine bodo lahko skoraj zastonj prenovile toplotne izolacije fasad in podstrešja in zamenjale okna na stavbah v njihovi lasti.

Lokalne skupnosti lahko na razpis prijavijo tudi projekte za sanacijo sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s poudarkom na kogeneraciji in rabi obnovljivih virov energije. »Na razpis ministrstva smo dolgo čakali, saj nam ponuja pomembne možnosti za obnovo javnih stavb. Do sedaj takšnih možnosti ni bilo, čeprav je veliko takšnih stavb kritičnih glede energetske učinkovitosti,« pravi Anton Pogačnik, direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske (LEAG).

Koliko stavb v lokalni lasti, kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi, občinske stavbe, športne dvorane, kulturni domovi in podobno, bi morali obnoviti na Gorenjskem, je danes težko reči. Pogačnik pravi, da bi bilo 52 milijonov evrov, ki so namenjeni za energetsko sanacijo v vsej Sloveniji, pravšnji znesek za obnovo stavb v lasti občin na Gorenjskem. »Vendar je tudi ta razpis odlična spodbuda za energetsko učinkovitost korak za korakom, saj ne moremo razmišljati le o novih nizkoenergijskih stavbah, vsega, kar imamo in je energetsko potratno, pa porušiti,« pove direktor.

S tem spomni na obnovo spomeniško zaščitenih stavb, ki jih je treba obnavljati pod strokovnim vodstvom konzervatorjev. Prednost razpisa je, da ne gre za parcialne obnove, ampak za celotno in kakovostno obnovo toplotnega ovoja, stavbnega pohištva in ogrevalnega sistema. In projekti, jih imajo občine pripravljene? »Nepripravljenost projektov za takšne razpise je rak rana Gorenjske. Občine se ponavadi odločajo za projekte, ko opazijo takšne razpise. To je sicer v redu, vendar v naši agenciji poudarjamo, da bi morali imeti projekte pripravljene vnaprej,« meni Anton Pogačnik.

Vsako leto naj bi se energetska učinkovitost stavb v zasebnem sektorju izboljšala za odstotek do 1,5 odstotka, v javnem sektorju za tri odstotke (oziroma bi se morala za toliko znižati poraba energije). Zato bi morali imeti projekte pripravljene vnaprej, tovrstni razpisi pa so priložnost za dosego cilja. Po drugi strani gre tudi za veliko priložnost za gospodarstvo, predvsem gradbeništvo, torej tudi za nova delovna mesta in nov investicijski ciklus.

Slabost razpisa je, da država subvencionira (popolno) energetsko prenovo stavb ali delov stavb v lasti lokalnih skupnosti, vse drugo morajo lastniki plačati sami. »Razpis je velikodušen, saj bo močno pospešil pripravo projektov, koliko jih bo uspelo na razpisu in bodo občine imele tudi denar za lasten vložek in plačilo davka, pa je sedaj prehitro govoriti,« o možnostih za prenovo na Gorenjskem pove direktor.

Od 52 milijonov evrov naj bi vsaj trideset milijonov evrov ministrstvo razdelilo še letos, preostali denar v začetku prihodnjega leta, dodatnih 15 milijonov evrov naj bi bilo na voljo še na enem razpisu. Zanimanje na Gorenjskem je precejšnje, koliko denarja bo končalo v regiji, pa je drugo vprašanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Prisegla bo nova generacija vojakov

Bohinjska Bela - Danes popoldne bodo v vojašnicah v Novem mestu in na Bohinjski Beli slovesno prisegli že 12. generacija vojakinj in vojakov na prostovoljnem služenju vo...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...