Zelenih javnih naročil bo vse več

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. oktober 2012 / 06:00

Po dobri polovici leta od uvedbe zelenega javnega naročanja je jasno, da je namen dober, s tem dajemo spodbudo gospodarstvu in izboljšujemo konkurenčnost, pravega učinka pa zaenkrat še ni.

Pred slabim letom je prejšnja vlada sprejela odločitev o uvedbi zelenega naročanja, vendar je izkušenj na tem področju v Sloveniji še zelo malo, saj je polno začela veljati pred manj kot pol leta. Celovite statistike na državni ravni še ni, hkrati pa je v kriznih časih malo število gradbenih investicij, kjer pa še ni jasno, koliko izvajalci javnega naročanja poznajo in so vešči oblikovanja meril pri zelenem naročanju.

»Zeleno naročanje je in bo napredek v pozitivno smer, o dejanskih učinkih pa je še prezgodaj govoriti. Izkušnje iz Evropske unije niso veliko boljše, kot pri nas, le nekatere države odstopajo v pozitivno smer. Lanska študija prevzemanja načel javnega zelenega naročanja v 26 evropskih državah je pokazala, da cilji, ki so zelo ambiciozni (50 odstotkov vseh javnih naročil naj bi bilo že leta 2010 zelenih, op. a.), niti približno niso doseženi,« pojasnjuje Miha Tomšič s Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo pri Gradbenem inštitutu ZRMK.

Tudi slovenski akcijski načrt si je za leto 2012 zastavil cilj polovičnega zelenega naročanja, vendar tega cilja, kot rečeno tudi v EU ne, nismo dosegli. Javna zelena naročila se sicer lahko uporabljajo pri gradnji, pri živilih, elektriki, gospodinjskih aparatih, elektronski pisarniški opremi …, z leti pa se bodo cilji oziroma odstotki le še poviševali. »Osnovno načelo zelenega naročanja je, da uporabimo - naročimo, kupimo - izdelke ali storitev, ki ima manjše negativne vplive na okolje v primerjavi z drugimi izdelki ali storitvami za isti namen ali enako funkcijo,« pove Tomšič.

Z intenzivnejšim zelenim javnim naročanjem bi se lahko bolj združili tako energijski kot okoljski vidiki, to je vsebnost raznih dodatkov ali kemikalij v izdelkih, poreklu lesa oziroma v predpisanem odstotku lesa pri gradnji novih javnih stavb. Na ta način bi lahko tudi pospeševali investicije in s tem rast slovenskega in evropskega gospodarstva. »Evropa gleda naprej in meni, da bo gospodarstvo konkurenčno le z novimi proizvodi in storitvami, ki bodo sledili cilju varovanja okolja. Ob upoštevanju pristopa od zgoraj navzdol, torej zavezujočega naročanja v javnem sektorju, se bodo prilagodili tudi ponudniki, slej ko prej bodo vse pozitivno prevzela tudi gospodinjstva,« meni Miha Tomšič.