Smrtnikova dekleta z Obirskega pri Železni Kapli

Koroška in Primorska prepevata

Slovenci smo navdušeni pevci. Pregovor pravi, da smo trije Slovenci že zbor. Zato v Sloveniji in v zamejstvu organiziramo številne pevske prireditve. Nekatere zamejske imajo že dolgo tradicijo, na primer Koroška poje, ki je v celovškem Domu glasbe potekala preteklo nedeljo. Potekala je pod geslom Pojem ti hvalnico, domovina. Pojmo na srečanjih in doma v družinah, ker bomo tudi tako ohranjali slovensko besedo, je bilo eno od sporočil največje slovenske pevske prireditve na Koroškem. Že 47 let pa poteka revija Koroška in Primorska pojeta, na kateri sodelujejo pevski zbori s slovenskega in italijanskega dela Primorske in pevski zbori s Koroške. Letošnja revija Koroška in Primorska pojeta se je začela 26. februarja na gradu Dobrovo v Goriških brdih, končana pa bo v nedeljo, 24. aprila, v Zavarhu v Terskih dolinah v Benečiji. Primorsko in koroško prepevanje je postalo že pravo gibanje, v katerem letos sodeluje 200 zborov. V njih poje nad 3000 pevcev, ki bodo skupaj zapeli nad 750 pesmi.

Ena od postaj letošnje revije Primorska in Koroška pojeta je bila v nedeljo Trbiž. V občinskem kulturnem središču je pelo šest zborov s Koroške in Primorske. S Koroške sta nastopala dva zbora: Dekleta Smrtnik z Obirskega/Ebriach pri Železni Kapli in Kvintet Krnica/Karnitzen iz Ziljske doline. Dekleta Smrtnik nadaljujejo pevsko tradicijo Smrtnikove rodbine. V zboru poje šest Smrtnikovih deklet: Tanja, Dana, ki zbor tudi vodi, Maja, Anja, Verena in Darja, ki zaradi študijskih obveznosti na koncertu na Trbižu ni pela. Smrtnikova dekleta najpogosteje prepevajo na prireditvah v domačem in v sosednjih krajih in pri mašah v Železni Kapli in na Obirskem. Kvintet Krnica pa prihaja iz skrajnega zahodnega dela dvojezične Koroške, od Svetega Štefana v okolici Šmohorja/Hermagor v Ziljski dolini. Zbor poje že 17 let in ohranja pri življenju stare, skoraj pozabljene ljudske pesmi, ki so jih včasih peli pri ljudskih praznovanjih in pobožnostih. Pobudnik ustanovitve zbora Herman Fritz je povedal, da slovenščina v teh krajih umira. Pevci vsi razumejo slovensko, vendar se v slovenščini pogovarjajo le trije. Zanimivo in obenem spodbudno pa je, da slovensko pesem radi poslušajo in pojejo tudi ljudje, ki sicer slovenščine ne razumejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 26. junij 2023 / 23:15

Vrhunski športniki

V Radovljici so ponosni na svoje občane – vrhunske športnike, ki domače kraje in Slovenijo uspešno zastopajo na tekmovanjih po vsem svetu. Ob nedavnem odprtju prenovljenega kopališča so se tako odl...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...