Gnojenje težko kar prepovedati

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / torek, 15. marec 2016 / 10:54

Blejski svetniki bodo na današnji seji obravnavali predlog novega odloka o javnem redu in miru, v katerem so predvideli tudi prepoved polivanja gnojnice v času poletne turistične sezone.

Bled – V preteklem letu je bilo ravno v času poletne turistične sezone ponovno zaznati neznosen smrad zaradi polivanja gnojnice prav v središču Bleda, kjer je največje število turistov, je opozorila občinska svetnica Jana Špec, ki se je podpisala pod pobudo o prepovedi gnojenja, ki so jo vključili v odlok. Nesprejemljivo se ji zdi, da kot občina z odlokom prepovedujejo veliko zadev, ki motijo javni red in mir ter videz kraja in okolja, dovoljujejo pa nekaj, kar je resnično neznosno tako za domačine kot goste. Zato po novem želijo v poletni sezoni z odlokom prepovedati gnojenje zemljišč v bližini objektov za bivanje na način, ki prekomerno obremenjuje okolje s smradom.

Jana Špec je prepričana, da je to škodljivo tudi za zdravje ljudi. »Tak smrad je nemogoče vdihavati. Promoviramo Bled kot sonaravno turistično destinacijo, nato pa v času turistične sezone zaradi nemogočega smradu gnojnice prisilimo goste in domačine, da zapirajo okna, in namesto da uživajo v naravnih lepotah Bleda, ostajajo za zaprtimi vrati sob.« A Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je opozorila, da je gnojenje težko kar prepovedati. »Na ravni države nimamo nekega predpisa o smradu, zato ne vem, na kakšni osnovi so pripravili ta odlok,« se sprašuje in dodaja, da se sicer zaveda, da je lahko zelo moteče, če je smrad premočan, a bi bilo po njenem treba poiskati kompromisno rešitev, po kateri bi kmetje še vedno lahko gnojili in tako pridelali krmo za živali, obenem pa bi bilo sprejemljivo tudi za turizem v kraju. Kot možno rešitev predlaga pomoč občine kmetom pri nakupu sredstev in strojev, ki pripomorejo, da gnojevka manj smrdi. Danes tako po njenih besedah poznamo zorenje gnojevke s posebnimi dodatki, ki nase vežejo dušik, tako da se ga posledično manj sprošča v zrak. Posebni stroji pa omogočajo vnašanje gnojil neposredno v tla, namesto da se razpršujejo po njivi. »Seveda pa je treba upoštevati, da je vse to povezano z dodatnimi stroški, zato bi na občini morali razmisliti o nekakšni odškodnini kmetom,« predlaga Marija Kalan, ki je ob tem poudarila, da je obdelana krajina prav tako pomembna za turizem.