Josip Poklukar, prvi slovenski deželni glavar Kranjske

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (39)

V Krnici, župniji Gorje pri Bledu, se je 7. marca 1837 rodil kočarju Andreju prvi slovenski deželni vladar Kranjske Josip Poklukar. Med letoma 1850 in 1857 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, ko je bil njegov stric Jožef Poklukar ml. župnik v Dobrovi pri Ljubljani, nato pa je leta 1864 diplomiral iz prava na Dunaju. Bil je eden od številnih Slovencev, ki so lahko študirali s pomočjo slovite Knafljeve štipendije.

Politično se je pridružil Bleiweisovim staroslovencem. Načelnih sporov z mladoslovenci se ni udeleževal, saj se je ukvarjal le z gospodarskimi vprašanji, financami in davki. Od leta 1870 do smrti je bil med drugim član kranjskega deželnega zbora. Ko se je poročil z Aleksandrino, hčerko tiskarja Blaznika, je leta 1875 postal solastnik tiskarne. Po smrti dr. Janeza Bleiweisa je prevzel tudi uredništvo Novic, ki jih je izdajal na svoje stroške, da bi tako lahko slavile svojo petdesetletnico, kot si je to želel pokojni dr. Bleiweis.

V državnem zboru avstro-ogrske monarhije je bil zelo vpliven poslanec, sicer član Hohenwartovega poslanskega kluba in vodja slovenske delegacije. Bil je znan po svojem boju za slovenski narod in slovenščino. Leta 1882 je zahteval, naj se brez izjeme uvede slovenščina kot učni jezik na vseh šolah slovenske Koroške in naj se na ljudskih šolah v slovenskem delu Koroške nameščajo samo učitelji, ki so popolnoma vešči slovenskega jezika. Zahteval je tudi, naj bo v slovenskih pokrajinah slovenščina edini učni jezik za Slovence, kjer pa je treba uvesti nemščino ali italijanščino, naj se to ne zgodi pred tretjim razredom ter da je treba izločiti vsako nasilje za učenje tujih jezikov.

Cesar ga je 26. avgusta leta 1888, po smrti grofa Thurna, imenoval za kranjskega deželnega glavarja. Leta 1890 je predsedoval tudi sestanku slovenskih in istrskih poslancev v Ljubljani, kjer so se dogovorili o skupnem sodelovanju v državnem in deželnih zborih. Poleg političnih funkcij je bil kot gospodarstvenik član najvažnejših gospodarskih organizacij. Dosegel je, da so odpravili previsok zemljiški davek, bil je predsednik pogozdovalne komisije za Kras … Bil je tudi globoko veren mož in je kot tak sodeloval v pripravljalnem odboru II. avstrijskega katoliškega shoda leta 1889. Velik del svoje posesti je po svoji smrti daroval Cerkvi.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Brezjah se je 7. 3. 1919 rodil dirigent Janez Bole. Ustanovil, na novo oblikoval in vodil je 21 zborov, med njimi Slovenski oktet, Akademski pevski zbor Tone Tomšič …

V Ratečah se je 8. 3. 1911 rodil alpinist, gorski vodnik in reševalec Uroš Župančič. Bil je med utemeljitelji slovenskega zimskega alpinizma. V letih 1946–1953 je vodil GRS.

V Domžalah se je 9. 3. 1897 rodil teolog, časnikar, sociolog, publicist in politik Ivan Ahčin. V letih 1929–1941 je bil glavni urednik Slovenca. Umrl je 14. 2. 1960 v Buenos Airesu.

V Naklem se je 12. 3. 1651 rodil zdravnik in diplomat Gregor Voglar. Med drugim je bil tudi osebni zdravnik ruskega carja Petra Velikega.