Referendum o migrantih

Opozicijska stranka SDS predlaga, da bi na posvetovalnem referendumu državljane povprašali, ali so za omejitev letnega števila prosilcev za azil na raven iz lanskega leta.

SDS za posvetovalni referendum

Poslanska skupina SDS je v državni zbor poslala predlog za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov v Sloveniji. Državljane želijo vprašati, ali se strinjajo, da državni zbor z zakonom določi, da letno število prosilcev za mednarodno zaščito ne presega števila prošenj za mednarodno zaščito v letu 2015. Lani je sicer v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 277 oseb, v letu 2014 pa 835 oseb. Kot je na novinarski konferenci povedal poslanec SDS Vinko Gorenak, so državljani glede nastanitve prosilcev za azil razdeljeni, vlada pa da uspešno prikriva tudi stroške glede prosilcev za azil. »Zato je prav, da vladajoča koalicija prisluhne tistim, ki so jo postavili na oblast,« je prepričan. Po njegovem predlog SDS na eni strani omogoča najvišjo stopnjo demokracije, na drugi strani pa ne prepoveduje sprejemanja prosilcev za azil. Ob tem je izpostavil, da v nekaterih drugih državah prosilcev za azil sploh ne sprejemajo. V koalicijskih strankah razpisu posvetovalnega referenduma nasprotujejo. »Če je v SDS še kaj duha Jožeta Pučnika, bodo ta predlog še danes umaknili,« je dejal poslanec SD Jan Škoberne, ki ocenjuje, da gre za zlorabo instituta referenduma. Po besedah vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše bi šlo za zapravljanje davkoplačevalskega denarja, posvetovalni referendum pa bi le razdvajal državljane. V največji vladni stranki SMC predlog SDS razumejo kot politično potezo in ne skrb za varnost državljanov. Po oceni premierja Mira Cerarja je predlog strokovno nedorečen, referendum pa v tem trenutku nepotreben, saj vlada položaj obvladuje. Državni zbor sicer na izid posvetovalnega referenduma ni vezan.

Spet vzpostavili schengenski sistem

Po torkovi odločitvi vrha Evropske unije za zaprtje t. i. balkanske poti je Slovenija ta teden na južni meji spet začela dosledno izvajati schengenska pravila. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je povedal, da v državo lahko vstopajo vsi, ki imajo ustrezne dokumente in izpolnjujejo vse pogoje, ter tudi osebe iz humanitarnih razlogov in vsi, ki pri nas zaprosijo za mednarodno zaščito. Te bodo obravnavali individualno. Ocenil je še, da zaradi zaprtja balkanske poti ne gre izključiti porasta ilegalnih migracij.

Slovenski migranti se upirajo

Slovenski delavci migranti, ki morajo v Sloveniji doplačati razliko dohodnine, ki jo plačujejo v tujini in so povezani v civilni iniciativi Apače in v novoustanovljenem sindikatu delavcev migrantov, so v ponedeljek v državni zbor vložili podpise za razpis referenduma o noveli zakona o medijih. Kot so razložili, bodo ob nadaljnji ignoranci države za vsak sprejeti zakon začeli zbirati podpise za referendum. Sedaj imajo 35 dni časa, da zberejo 40 tisoč podpisov.

Za vpis pravice do vode v ustavo

Civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo je do včeraj že zbrala skoraj 50.000 podpisov za vpis neodtujljive pravice do vode v ustavo, manjka jim le še nekaj več kot petsto podpisov. Po njihovem mnenju pravica do vode v slovenski ustavi ni dovolj dobro definirana, »hkrati pa smo priča pritiskom korporativnega kapitala na privatiziranje vseh virov, ki imajo potencial zaslužka«. Po njihovem se na področju oskrbe z vodo in vodnimi viri v Evropi in Sloveniji dogaja »nekaj strašljivega«. Iniciativa si prizadeva za pospešitev postopkov za spremembo ustave, v katero bi se zapisalo, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba s pitno vodo za prebivalstvo opravlja kot neprofitna javna služba.

Predstavili izhodišča za gibanje plačne mase

Vlada je v ponedeljek sindikatom javnega sektorja predstavila izhodišča za gibanje plačne mase do leta 2020. Kot predlaga, bi rast plačne mase v javnem sektorju za posamezno leto določili tako, da bi od nominalne rasti BDP, kot jo bo v spomladanski napovedi predvidel Umar, odšteli 1,7 odstotne točke. Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja bi do konca leta 2019 oziroma leta 2020 tudi odpravili zaostanek v izplačilu plač zaradi še veljavnih varčevalnih ukrepov, v tem obdobju pa bi uspeli uravnotežiti javne finance. Za sindikate predlagana formula ni sprejemljiva. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da vlada v resnici predlaga nadaljevanje varčevanja, ki se je začelo leta 2009, le da se sedaj ne izgovarja na krizo, temveč na fiskalno pravilo. Vlada glede na pričakovane napovedi za prihodnje leto po Koprivnikarjevih besedah pričakuje, da bi se sedanja plačna masa povečala za približno 50 milijonov evrov.