Ostati v prireji mleka ali ne?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 8. marec 2016 / 10:35

»Verjetno vas najbolj zanima, kdaj se bo odkupna cena mleka zvišala. Tega zagotovo nihče ne ve. Evropski komisar za kmetijstvo sicer pravi, da bo v drugi polovici leta zanesljivo boljša, vendar za to nima realnih podlag,« je agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič z Biotehniške fakultete dejal rejcem, ki so se v torek zbrali v Šenčurju na občnem zboru Govedorejskega društva Kranj - Tržič.

Šenčur – »Prireja mleka je zdaj v podobnem položaju, kot je bila pred petimi, šestimi leti, ko je cena zanihala navzdol približno za eno tretjino. V sedanji krizi, ki traja že približno eno leto in pol, je najprej kazalo, da bo cena nižja za 20 odstotkov, zdaj pa se približuje že 30-odstotnemu znižanju,« je dejal dr. Kavčič in dodal: »Če ste med večjimi rejci, ki ste se usmerili v prirejo mleka in je to vaša ozka specializacija, potem boste v tej dejavnosti vztrajali, kolikor dlje bo to možno, a v naslednjih petih letih bo vsaj še tretjina kmetij opustila prirejo mleka.«

Ko je ocenjeval dogajanje na evropskem trgu z mlekom, je dejal, da so v številnih državah Evropske unije že pred odpravo mlečnih kvot začeli povečevati prirejo mleka in da so velike investicije v prirejo mleka potekale predvsem v severnoevropskem pasu in na Irskem. Ob povečani ponudbi mleka na trgu so se cene hitro znižale, del so k temu prispevali tudi uvedba ruskega embarga na uvoz mlečnih izdelkov, poslabšanje razmer v svetovnem gospodarstvu, zniževanje kupne moči prebivalstva ... »Zdaj, ko je odkupna cena nizka, rejci poskušajo dvigniti mlečnost tudi z večjim dodajanjem močne krme, pri tem pa jim ostaja malo razlike med dodatnim prihodkom in stroški. Ker drugje ne vidijo rezerve, počnejo tudi to, a tudi zaradi tega se v Evropi povečuje količina mleka, v Sloveniji pa še hitreje od evropskega povprečja.«

V dobrih časih predrage investicije

Ko je dr. Kavčič analiziral lastno ceno mleka, ki po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije pri mlečnosti 6500 litrov znaša 36,5 centa za liter, je med drugim dejal, da na kmetijah takrat, ko je cena ugodna, dostikrat investirajo več, kot bi bilo ekonomsko smiselno. Privoščijo si predrage investicije in prebogat strojni park, ki jim ga proizvodnja v primeru, da s stroji delajo le na domači kmetiji, nikoli ne poplača. »Stroški na liter mleka so pri večji mlečnosti na splošno nižji, ni pa nujno. Če rejci pri intenzivnosti preveč pretiravajo, imajo dodatne težave in s tem tudi dodatne stroške – večje plodnostne probleme, več stroškov za zdravstveno varstvo, krajšo življenjsko dobo krav ... V Sloveniji je materialne stroške prireje mleka, torej tiste, ki jih morajo kmetje sproti plačevati, tudi pri zelo visoki mlečnosti težko zbiti pod petnajst centov, pod dvajset centov pa jih je možno. Večini je to že uspelo,« je dejal in dodal, da bo krizne razmere treba preživeti in da tarnanje nič ne pomaga.

V najhujših težavah so zadolžene kmetije

Kot je dejal dr. Kavčič, je v kalkulacijski ceni več kot polovica stroškov, ki na kratki rok ne predstavljajo odliva, zato kmetje tudi v teh zaostrenih razmerah še lahko nekako gospodarijo. »Če to ne bi bilo res, bi večina že morala prenehati s prirejo,« je dejal in dodal, da so kmetije, ki nimajo posojil, večinoma še plačilno sposobne, problem pa so zadolžene kmetije. Tudi takšnih v Sloveniji ni malo, vse več jih je tudi na dražbi. »Če bi naredili anketo med kmeti, bi bila večina za ukinitev teh plačil in za primerno ceno mleka, a na to v sedanji kmetijski politiki ni možno računati. Kmetje morajo kandidirati za proračunska plačila, brez njih tudi ne bi mogli preživeti. Proračunski prilivi so zanesljivi, a nižji kot prejšnja leta.«

Kako zmanjšati stroške

»Ostati v prireji mleka ali ne? Rejci si verjetno tega vprašanja ne postavljajo ali pa si ga zastavljajo, a se z njim resno ne ukvarjajo. Država za zdaj ne vidi potrebe, da bi jim zares pomagala, zato so prepuščeni sebi in organiziranosti, kakršno so vzpostavili. Tisti, ki prodajajo mleko v tujino, so ujeti v zgodbo vsaj petih odkupovalcev, ki drug drugemu zbijajo ceno na izvoznem trgu,« je dejal dr. Stane Kavčič in dodal, da se v Evropski uniji že dogovarjajo o ukrepih, s katerimi bi omejili odkup mleka, oz. nagrajevali tiste, ki količine mleka ne bi več povečevali. »Pravo vprašanje, ki si ga v času sedanje krize zastavljajo kmetje, je: Ali smo sposobni slediti tehnološkemu napredku in ob tem hkrati zmanjševati stroške prireje? Če na to vprašanje ne morejo odgovoriti pritrdilno, potem naj razmišljajo o alternativah intenzivni prireji mleka,« jim je svetoval dr. Stane Kavčič in ob tem poudaril, da prireja mleka ni panoga, v kateri bi kmetje imeli svoje ure dobro plačane, še takrat ne, ko je cena zelo dobra. »Zdaj delate bolj ali manj skoraj zastonj.«