Predsednik republike Borut Pahor je dve uri preživel med jeseniškimi gimnazijci. / Foto: Tina Dokl

Predsednik med gimnazijci

Predsednik republike Borut Pahor med jeseniškimi gimnazijci o svojih gimnazijskih letih, o seganju do zvezd in lovljenju sanj, pa tudi o tem, kaj reče svojemu sinu Luku, gimnazijcu, ko ta »šprica« kakšno uro pouka ...

»Ko sem v kampanji opravljal 45 poklicev, sem ugotovil, da poklica – naj bo še tako drugačen in je zanj morda zahtevana zelo nizka stopnja izobrazbe – ne opravljaš dobro, če ga ne opravljaš rad. Zato se pri izbiri poklicne poti morate v prvi vrsti vprašati, kaj je tisto, kar radi delate. Ko sem se sam moral odločiti za »faks«, sem se vprašal, kaj me res zanima. In res me je zanimala politična zgodovina. In sem si rekel: Stari, kaj če ni politika tisto, kar te zanima?«

Na Gimnaziji Jesenice so gostili predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v sklopu dogodka Inženirke in inženirji bomo! nagovoril dijake in odgovarjal na njihova vprašanja. Pravzaprav je v povsem ameriškem stilu tako imenovanih »navdihujočih govorov« gimnazijce v slabih dveh urah druženja želel spodbuditi k razmišljanju o tem, v čem so dobri, kje leži njihov talent ter kako naj to izkoristijo.

»Mogoče ta hip še nimate razvitih sanj o tem, kaj želite postati. Meni se je to zgodilo v gimnaziji, ki je bila zame izgubljen čas, saj nisem bil tako zrel kot kolegi, ki so s tem, ko so maturirali, tudi dozoreli. Jaz nisem in sem za to potreboval še nekaj let. Šele na fakulteti sem potem 'ugriznil' v študij in se odločil, da želim biti – predsednik ...« je dejal Pahor. Kot je poudaril, je prav izgrajevanje osebnosti mladih ljudi ena od najpomembnejših nalog izobraževalnega sistema. »Po mojem mnenju poanta izobraževalnega sistema ni v podajanju snovi, ampak v izgrajevanju vaše osebnosti, skozi znanost in znanje in vedenje. Česar sam kot gimnazijec nisem vedel, pa vem danes, je, da proces učenja ni samo proces pridobivanja znanja, temveč je tudi proces izgrajevanja zrele ustvarjalne osebnosti.« Kot je dodal, imajo uspešni ljudje, najsi bodo znanstveniki, športniki, umetniki, eno skupno lastnost. »Ko kot predsednik republike nagrajujem uspešne ljudi, zadnjič sem z jabolkom navdiha nagradil znanstvenike, ki so odkrili povezavo med virusom zika in problemi nosečnic, ali pa športnike ali druge ljudi, ki so prišli do zvezd, ugotavljam, da so seveda imeli talent, a talent imajo tudi drugi. Blazno so se odrekali, a odrekali so se tudi mnogi drugi ... Kje je tisti presežek? In ko potegnem črto, vidim, da je presežek v tem, da so oni zgrajene osebnosti. Imajo neki svoj moralni kredo.« Zato: »Šola mora biti prostor spodbujanja ustvarjalnega razmišljanja in iskanja novih poti, odgovorov, dialoga ...«

Gimnazijec je tudi predsednikov sin Luka. »Ko s sinom govorim o tem, kako bo naprej, mu pravim, da ni bistveno, ali je 'šprical' eno uro ali ne … Tisto lahko kadarkoli nadoknadi … Ampak poanta je v tem, da izobraževalni proces jemlješ kot priložnost, da te izgradi kot osebnost. Jaz kot srednješolec tega nisem razumel.«

Gimnazijci so predsedniku postavili tudi zanimiva vprašanja, denimo o tem, ali je v javnosti vselej iskren in ali si sam piše govore. »Politične govore pišem sam. Politični govor je govor, ki mora imeti v sebi neko strast in jasno sporočilo. Tega namesto tebe ne more narediti niti najboljši pisec govorov. Kar se govorov ob odprtju kakšnih umetniških razstav tiče, pa kot slab poznavalec umetnosti rad prepustim, da mi kakšno misel napišejo sodelavci, potem pa, če je to potrebno, to tudi preberem in dodam še kakšno svojo misel. Ko gre za govore, ki so odločilni, pa je treba povedati tisto, kar misliš.«

Ena od dijakinj ga je vprašala, kako naj do zvezd seže otrok, ki izhaja iz socialno šibkejše družine. »To, da je nekdo otrok revnejših staršev, ni ovira, da ne bi segel do zvezd. Je težje, absolutno, ampak veliko tistih, ki naredijo presežke v poklicu, niso otroci bogatih staršev. Statistika govori v prid tistih, ki so bolj iznajdljivi, bolj ambiciozni, bolj trmasti, bolj predani, bolj talentirani … Otroci bogatih staršev morda res pridejo na dobro plačana mesta, a ni nujno, da so tam zadovoljni in da kaj naredijo. Medtem pa so otroci revnih staršev borci, ker se celo življenje borijo in pridejo marsikam!« Kot je dejal Pahor, je tudi sam kot študent delal kot turistični vodič v Benetkah, da je še kaj zaslužil in obenem spoznal tujino, drugačne kulturne vzorce, kar vse pomaga na poti izgrajevanja osebnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / / 06:00

Gregorjeve prireditve

Kranj - Na večer pred 12. marcem so že v davnini izražali veselje nad bližajočo se pomladjo s spuščanjem osvetljenih barčic po vodi. Ta običaj se je ohranil v več krajih. V Trži...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Anketa: V Pirničah dočakali avtobus

S 3. januarjem je začela voziti nova linija mestnega potniškega prometa številka 15 (Stanežiče-Zgornje Pirniče). V četrtek je bil slavnostni dogodek na končni postaji pri gostilni Mihovec v Zg. Pirnič...

Jesenice / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Loto dobitek obogatil proračun

Jesenice - Tik pred novim letom je proračun za leto 2012 dobila tudi Občina Jesenice. Prihodki proračuna bodo znašali 25,3 milijona evrov, odhodki 29,4 milijona evrov, proračunsk...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Kolimske zgodbe

Kolimske zgodbe Varlama Šalamova so gotovo ena najbolj pretresljivih knjig, kar sem jih bral. Mogoče tudi zato, ker sem jih prebiral med božično-novoletnimi prazniki. V času tor...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

V Belgiji sem najbolj pogrešal hribe

Ivan Bizjak, doma z Zgornje Bele, je imel od leta 2004 najvišji položaj za komisarjem, ki ga v evropskih institucijah zasedajo Slovenci. Kot generalnega direktorja direktorata za pravosodje in notranj...

Nasveti / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Nevarne ženske

Begine ... Kdo so begine? ... Prvikrat sem poskušala zvedeti čim več o njih, ko sem v devetdesetih letih prevajala Fuentesovo Terro nostro (DZS, 1991), v kateri se eno izmed poglavij i...