Predsednik vlade

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / četrtek, 3. marec 2016 / 12:13

Dolgo sem odlašala, ali naj vam napišem pismo. Sedaj pa so me vaše besede, ki ste jih izrekli 22. februarja 2016, pripeljale do tega, da ne morem več molčati in gledati, kako se uničuje naša domovina Slovenija.

Ne glede, da so jo ukradli, izropali, razprodali, tako rekoč uničili, in to vsaka vlada po malem. In vi s tem nadaljujete, čeprav so bile vaše obljube čisto drugačne. Stavili ste na pravičnost in poštenost, a od tega danes ni nič.

Rekli ste, da ne dovolite nestrpnosti, hujskaštva, da moramo pomagati beguncem, ki so bili zavrnjeni v Avstriji in Nemčiji.

Kdo pa nam pomaga, našim invalidnim otrokom, upokojencem, delavcem z zelo nizkimi prihodki? Veliko poštenih ljudi ste pognali na »beraško palico«. Dvigujete davke, prispevke, za koga? Za begunce. Ste pomislili, kdo so begunci, ki se vračajo iz Nemčije in Avstrije? Ali so zdravi? Ali imajo nalezljive bolezni? Kaj pa, če so oni nestrpni ali celo nasilni? Že ena sama posiljena deklica je katastrofa!

Ali boste, ko se to zgodi, osebno odgovarjali ali pa boste samo odstopili in prepustili težave in stroške državljanom, ki nismo nič krivi za nastalo situacijo? Lahko je lepo govoriti in pretiti. Ko boste s svojimi rokami zaslužili, in to s trdim delom na polju ali v delavnicah, ko boste dajali kruh delavcem, se spopadali z davkom, inšpekcijami in z nerealnimi zakoni in predpisi. Ali z naravo (toča, suša, poplave), takrat boste vedeli, kaj je življenje.

Tako pa, g. predsednik, stopite na realna tla in poskrbite za svoje državljane, da bodo lahko dostojno in varno živeli v svoji domovini. Ne bodimo hlapci Evropi!

Ana Pavlin