Baronica s tožbo ni uspela

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 23. februar 2016 / 00:00

Kranjsko sodišče je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek baronice Elizabete Ortner Born za ničnost pogodbe o prenosu skoraj 60-odstotnega poslovnega deleža na Martina Šetinca in podjetje Tari.

Kranj – Okrožno sodišče v Kranju je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek 90-letne Elizabete Ortner Born, ki je od nekdanjega direktorja družbe Born Martina Šetinca in podjetja Tari, v lasti Riharda in Tatjane Jerebic, zahtevala vrnitev 760 hektarjev gozda v Jelendolu, kar je bil njen stvarni vložek v podjet­je Born, ki je nekdaj upravljalo več kot 3600 hektarjev Bornovega gozda na območju Tržiča, ali plačilo 4,5 milijona evrov odškodnine za izgubljeni gozd. Pravda se je končala 18. novembra, sodba je bila izdana 21. januarja, njen pisni odpravek pa so stranke prejele konec januarja. Sodba ni pravnomočna, saj je pooblaščenec tožnice, mariborski odvetnik Bojan Grubar 10. februarja na Višje sodišče v Ljubljani že vložil pritožbo.

Ena od treh hčera barona Karla Borna je v tožbi zatrjevala, da sta jo Šetinc in podjetje Tari preslepila, zato bi morala pogodba o prenosu in prevzemu 59,5-odstotnega poslovnega deleža v družbi Born postati nična. Tožnica naj bi bila namreč leta 2009, ko so se izvedli obravnavani posli, že v tako slabem psihičnem stanju, da ni bila več dovolj opravilno sposobna za sprejemanje tako pomembnih odločitev. Po navedbah toženih strank so le uresničevali dogovor med Elizabeto Ortner in njeno sedaj že pokojno sestro Renato Schlosser, ki je Elizabeto prosila, naj njeno tretjino gozdov proda po tržni ceni ali pa jo kupi sama oziroma podjetje Born za milijon evrov. Izvedena dokapitalizacija in darilna pogodba naj bi bili po pojasnilih Šetinca ter Riharda in Tatjane Jerebic za Ortnerjevo najboljša rešitev, s katero se je tudi sama strinjala. Po mnenju toženih je za vse sodne postopke zoper njih odgovorna njena hči Isabela Ortner Gruber, odkar je postala skrbnica materinega premoženja.

Ni bilo znakov oderuštva

Po razlagi Jožeta Kristana, odvetnika toženih strank, je okrožni sodnik Aleksander Urankar vse zahtevke tožeče stranke kot neutemeljene zavrnil, ker razlogi, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, »ne obstoje, ne v pogledu ničnosti, razsodnosti, ne oderuštva«.

Do sodbe je kritičen pooblaščenec tožnice Bojan Grubar: »Žal kot odvetnik z dolgoletnim, več kot 25-letnim odvetniškim stažem ugotavljam, da je duh današnjega stanja v pravosodju takšen, kot ga lahko najdemo že v davni zgodovini, in sicer v biblijski zgodbi o Ponciju Pilatu, ter da vse prevečkrat sodišča varujejo osebe, ki so s svojimi protipravnimi ravnanji oškodovale žrtve, in to tudi za večmilijonske zneske, kot je to v predmetni zadevi, ko je bila Elizabeta Ortner ob sklenitvi pogodbe o odplačnem prenosu in prevzemu poslovnih deležev v družbi Born oškodovana za več kot 3 milijone evrov. Kljub temu Okrožno sodišče v Kranju v ravnanju toženih strank – podjetja Tari in Martina Šetinca – ni videlo ničesar protipravnega, pa čeprav je bilo nedvoumno dokazano, da ima citirana pogodba tako elemente oderuštva, sklenjena pa je tudi v nasprotju s temeljnimi moralnimi načeli, saj zagotovo ni moralno pravično, da se nekdo tako rekoč brezplačno polasti premoženja v vrednosti več milijonov evrov.« Mariborski odvetnik je navedel, da so se na sodbo prvostopenjskega sodišča že pritožili zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kršitve materialnega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. »V pritožbi posebej izpostavljamo, da je sodišče iskalo vse mogoče procesne razloge, zakaj mu posameznih dejstev ne bi bilo treba ugotavljati in zakaj posameznih dokaznih predlogov ne bi izvedlo, pri tem pa je sodišče povsem pozabilo na temeljno nalogo, to pa je iskanje materialne resnice, ki je temelj odločanja v sodnih postopkih,« je še pojasnil.

Zaradi gozdov tudi kazenske ovadbe

Naj osvežimo spomin: Ortnerjeva je leta 2009 s stvarnim vložkom 760 hektarjev gozda dokapitalizirala družbo Born, s tem pa si je poslovni delež v družbi povečala na 78 odstotkov, ki pa naj bi ga, kot zatrjuje v tožbi, Šetinc in Jerebic brez njene vednosti na podlagi pogodb o odplačnem prenosu in prevzemu poslovnih deležev v družbi Born zmanjšala na zgolj 19 odstotkov, posledično pa se je za toliko povečal delež Šetincu kot direktorju družbe Born in podjetju Tari, katerega prokurist je bil Rihard Jerebic. Omenjena sta jo nato kot malega delničarja še iztisnila iz podjetja, za vse skupaj pa naj bi prejela zgolj 440 tisoč evrov kupnine.

Domnevne nepravilnosti v zvezi z Bornovimi gozdovi sicer že dlje časa preiskujejo gorenjski kriminalisti, ki so doslej na tožilstvo podali dve kazenski ovadbi in štiri obvestila. Bornovi so namreč leta 2013 na policijo podali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivih dejanj poslovne goljufije, uničenja gozdov in obremenjevanja okolja, ker naj bi družba Born prekoračevala dovoljeno sečnjo lesa in grobo kršila gozdarsko zakonodajo, ogrožala naravno okolje in oškodovala premoženje lastnikov. O tem ima kranjski odvetnik Kristan svoje mnenje: »Kolega odvetnik Grubar po mojem osebnem prepričanju s stalnimi žalitvami in žaljivimi obdolžitvami ter kriminalizacijo dejanj mojih strank vrši neutemeljen pritisk na pravosodje, tudi z nekorektno uporabo znanj, izkušenj in poznanj dela v predkazenskih postopkih. Navedeni kazenski ovadbi nimata nikakršne neposredne zveze s predmetnim sporom.«

Ortnerjeva se je zaradi zatrjevane črne sečnje pred leti odločila še za eno odškodninsko tožbo zoper nekdanje vodstvo družbe Born, in sicer v vrednosti 1,9 milijona evrov. Po naših podatkih za upravljanje Bornovih gozdov sicer sedaj skrbi družba Košuta, ki pa opravlja le sanitarno sečnjo. Od nje bi družbi Born pripadalo dvajset odstotkov prihodkov, a se ti deponirajo za primer, če bodo Bornovi dediči uspeli z omenjeno odškodninsko tožbo.