
Krepitev nadzora na meji
Napovedanim avstrijskim omejitvam sprejemanja migrantov bo takoj sledila tudi Slovenija, zato vlada želi vojakom čim prej podeliti dodatna pooblastila.
Vojakom kmalu izjemna pooblastila?
Po napovedi Avstrije, da bo z današnjim dnem še dodatno omejila število sprejetih tujcev, saj bo sprejemala le še do 80 prošenj za azil dnevno, preko meje pa dnevno spuščala do 3200 oseb, ki bodo izrazile namero, da za azil zaprosijo v Nemčiji, je tudi slovenska vlada že sporočila, da bo tudi Slovenija začela krepiti nadzor na schengenski meji. Policija bo tako zavračala vse migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in ne bodo zaprosili za azil, s tem pa naj bi se prilagodili avstrijskim kvotam. Ker vlada zaradi tega pričakuje povečan pritisk na zeleno mejo s Hrvaško, je že predlagala začetek izvajanja 37. a člena zakona o obrambi, ki omogoča dodelitev policijskih pooblastil vojski. Državni zbor naj bi o tem odločal v začetku prihodnjega tedna. Vlada je obenem določila tudi seznam varnih izvornih držav, na katerega je uvrstila Albanijo, Alžirijo, Bangladeš, BiH, Črno goro, Egipt, Kosovo, Makedonijo, Maroko, Srbijo, Tunizijo in Turčijo, katerih državljani bodo le še stežka pridobili azil. V Slovenijo je letos vstopilo že okoli 94 tisoč migrantov, od 16. oktobra lani pa skupaj 472 tisoč.
Bratuškova: nisem lagala
Ta teden se je znova pogrevala zgodba o sporni kandidaturi nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Upravno sodišče je pred tednom dni najprej odpravilo akt Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki se je nanašal na omenjeno kandidaturo, kar je Bratuškova komentirala z besedami, da je sodba zadostni razlog za odstop predsednika KPK Borisa Štefaneca. Vlada je nato v ponedeljek v skladu s sodbo upravnega sodišča na svoji spletni strani vendarle objavila izpis dobesednega zapisa redne seje vlade, ki je 31. julija 2014 obravnavala kandidature za evropskega komisarja. Čeprav iz izpisa izhaja, da se je Bratuškova samopredlagala, pa predsednica stranke ZaAB vztraja, da se za kandidatko za evropsko komisarko ni predlagala sama, pač pa je to storila njena stranka. To je potrjevala tudi izjava Romana Jakiča na omenjeni seji vlade, a njegova izjava v magnetogram s seje zaradi tehničnih težav ni vključena. Da jo je res predlagala stranka, je zapisal tudi Jakič v izjavi, s katero je avgusta lani zahteval dopolnitev magnetograma. Bratuškova je sicer ta teden dejala, da nima nikakršnih težav z objavo magnetograma s seje vlade, čeprav magnetogrami po njenem niso namenjeni javnosti, ker bi sicer ministri pazili, kaj in kako govorijo. »Magnetogram je delovni pripomoček vladi. Po moji vednosti pa jih je Cerarjeva vlada tako ali tako nehala delati,« je dejala Bratuškova in poudarila, da nikoli ni lagala ali zavajala glede seje vlade. Trdi namreč, da je ves čas govorila, da se je pod predlog kandidatur za evropskega komisarja podpisala sama, na seznamu pa so ona, Tanja Fajon in Karl Erjavec pristali na pobudo njihovih strank.
Klemenčič zahteva disciplinski postopek
Pravosodni minister Goran Klemenčič in kmetijski minister Dejan Židan sta se zaradi prepozno oddane tožbe v primeru zapiranja Tovarne sladkorja Ormož odločila za uvedbo disciplinskih postopkov v državnem pravobranilstvu in agenciji za kmetijske trge. Klemenčič je tako po sredini seji vlade razkril, da je vložil zahtevo za disciplinski postopek proti državnemu pravobranilcu Lucijanu Bembiču, ker je »moral in mogel vedeti, kakšni so ustrezni procesni roki, da bi bila tožba vložena pravočasno«. Ker pa po mnenju obeh ministrov državni pravobranilec ne more nositi vse krivde, je minister Židan že podprl sklepe o uvedbi disciplinskega postopka proti štirim uslužbencem agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki jih je podpisal direktor agencije Benedikt Jeranko. Vlada je februarja lani državnemu pravobranilstvu podala usmeritve za ničnostno tožbo na Sodišču EU zoper sklep Evropske komisije, da mora Slovenija vrniti 8,7 milijona evrov pomoči Tovarni sladkorja Ormož. A tožba je bila oddana dva dni prepozno, zato jo je sodišče zavrglo.
Nachbar mora plačati
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je po večletnem pravdanju razsodilo, da je nekdanji košarkarski reprezentant Boštjan Nachbar podjetju Mentis iz Dravograda dolžan plačati več kot dva milijona evrov terjatev in obresti. Odvetniki košarkarja so se na sodbo pritožili. Družba Mentis je od Nachbarja zahtevala odškodnino na podlagi pogodbe o zastopstvu, ki jo je leta 1997 v imenu tedaj še mladoletnega košarkarja podpisal njegov oče Vlado Nachbar. Po pogodbi bi moral »Boki« Mentisu deset let plačevati del košarkarskega zaslužka, a je košarkar, kot je v tožbi zatrjevalo podjetje, svoje obveznosti izpolnjeval le do odhoda v severnoameriško ligo NBA v letu 2002.