Sodni zaostanki nič več težava

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 15. februar 2016 / 11:35

Sodni zaostanki niso več sistemska težava, je v sredo ob začetku novega sodnega leta poudaril predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

Ljubljana – »Slovenska sodišča so v letu 2015 nadaljevala uspešen trend poslovanja iz preteklih let. Tudi v lanskem letu so rešila več zadev, kot so jih prejela v reševanje, zaradi česar so sodni zaostanki postali stvar preteklosti. S tem slovensko sodstvo izpolnjuje svoje poslanstvo,« je v sredo ob začetku novega sodnega leta dejal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Kot je izpostavil, je sodstvo neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja s ciljem krepitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin, sodni sistem pa mora ne le kljub, ampak ravno zaradi težavnih okoliščin v najširši družbi še toliko bolj tako tudi delovati. »Sodstvo se zaveda svoje odgovornosti, kot samostojna veja oblasti pa usmerja vse svoje napore v trajno izboljševanje poslovanja in kakovosti svojega dela.«

Na slovenskih sodiščih se je tudi lani nadaljeval nekajletni trend skrajševanja pričakovanih časov reševanja zadev, sodišča so še bolje kot leta 2014 obvladovala pripad novih primerov, pomembno pa se je znižalo tudi število najstarejših nerešenih zadev, je dejal Masleša. V obdobju med letoma 2011 in 2015 se je tako povprečni čas reševanja pomembnejših zadev znižal z 8,7 na 7,1 meseca, vseh zadev pa s 4,6 na zgolj 2,7 meseca. Število nerešenih zadev se je skoraj prepolovilo. Omenjeni rezultati so bili doseženi kljub neugodnim kadrovskim in finančnim razmeram, ki so tudi lani zaznamovala delo sodišč, je poudaril.

Slovensko sodstvo se po Masleševih besedah postopoma uspešno približuje zastavljenemu cilju glede števila sodnikov, po katerem naj bi imeli do leta 2020 v Sloveniji 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Na slovenskih sodiščih je bilo tako ob koncu leta 2015 zaposlenih 913 sodnikov, s čimer se je v primerjavi z letom 2011 število sodnikov zmanjšalo za 105 oziroma z 49,7 na 44,3 sodnika na 100.000 prebivalcev. Zaradi zasledovanja tega cilja se z zmanjševanjem števila sodnikov nujno spreminja tudi starostna struktura v sodniškem poklicu. Pri tem že sedaj prihaja do občutne generacijske vrzeli med mlajšimi sodniki, ki lahko dolgoročno vpliva na razvoj slovenskega sodstva, saj je s tem pod vprašajem tudi zagotavljanje prenosa znanja in izkušenj, je opozoril.

»Pravna država mora biti skupni projekt vseh vej oblasti. V skladu z načelom vključenosti morajo biti vse načrtovane spremembe medsebojno usklajene, usklajeno pa mora biti tudi njihovo izvajanje,« je še pozval Masleša, ki je prepričan, da bodo vsi deležniki podprli sprejete prioritete za izboljšanje kakovosti poslovanja sodišč in sodelovali pri njihovem izvajanju.