Manj denarja razvitejšim občinam

Ministrstvo za finance je v januarju objavilo količnik razvitosti slovenskih občin, po katerem se določa stopnja sofinanciranja države. Gorenjske občine med najbolj razvitimi v državi.

Kranj – Količnik razvitosti občin je izračunan na podlagi desetih kazalnikov: osnove za dohodnino na prebivalca občine, števila delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva, bruto dodane vrednosti gospodarskih družb na zaposlenega, indeksa staranja prebivalstva, stopnje registrirane brezposelnosti, stopnje delovne aktivnosti, deleža območij občine v Natura 2000, deleža prebivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo, poseljenosti občine ter kulturnih spomenikov in enot javne kulturne infrastrukture na prebivalca in kvadratni kilometer.

Primerjava količnikov med leti pokaže, da bistvenih gibanj po lestvici navzgor ali navzdol med gorenjskimi občinami ni. Na vrhu lestvice so Trzin (1,47), Komenda in Domžale (po 1,34), ki so hkrati tudi najbolj razvite občine v državi. Sledijo jim Cerklje, Žiri (po 1,26), Mengeš in Šenčur (po 1,25). V zlati sredini, a še vedno nad državnim povprečjem, ki znaša 1,00, so Kranj, Škofja Loka (po 1,22) ter Kamnik (1,19), Jesenice pa s količnikom 1,13 začenjajo spodnji del lestvice. Najmanj razvite občine so Tržič (0,96), Preddvor (0,94), Bohinj (0,92), Gorje (0.91) in Jezersko (0,84), ki vse zaostajajo za slovenskim povprečjem.

Visok količnik jim godi

Župan občine Komenda Stanislav Poglajen je zadovoljen, da se razvijajo hitreje od slovenskega povprečja. »Zagotovo ima velik prispevek k temu širitev poslovne cone v Komendi, saj se s tem povečuje število delovnih mest v občini, zmanjšuje se število brezposelnih,« pravi župan druge najbolj razvite občine v Sloveniji.

Dobro stanje v občini privablja investitorje in spodbuja priseljevanje. V Komendi že nekaj let beležijo porast števila podjetij, prebivalstvo v občini pa se je po podatkih Statističnega urada od leta 2009 povečalo kar za 16 odstotkov.

Če županom dobra uvrstitev godi, pa so manj zadovoljni z dejstvom, da država bolje razvitim namenja manj denarja. Občina Komenda je zaradi visokega količnika upravičena le do 60-odstotnega deleža financiranja investicij s strani države, zato stanovalcem, denimo v Komendski Dobravi, ki se morajo do svojih hiš pripeljati po makadamski poti, kazalnik razvitosti občine verjetno ne pomeni prav dosti.

Preveč solidarnosti z manj razvitimi

Nad načinom financiranja se pritožujejo tudi na Mestni občini Kranj. »Solidarnostnega prelivanja sredstev od razvitejših občin k šibkejšim je ob stalnem zniževanju povprečnine enostavno preveč,« so zapisali v odgovoru na naše vprašanje in dodali, da je treba spremeniti način financiranja, saj ob nizkih sredstvih, ki jih dobivajo bolje razvite občine na osnovi povprečnine, ne morejo izpolnjevati zakonskih obveznosti. Župani so zaradi nižanja povprečnine nedavno zahtevali tudi odstop finančnega ministra Mramorja.

Nezadovoljni so tudi na Jezerskem, ki je po kazalcih najslabše razvita gorenjska občina in je upravičena do stoodstotnega financiranja s strani države. Po besedah župana Jurija Rebolja jih najbolj moti nekonsistentnost financiranja, saj so recimo v letu 2014 prejeli polovico manjši znesek kot leto pred tem.

Kot kaže, je torej količnik do neke mere realen pokazatelj stanja razvitosti, manj učinkovito pa je financiranje, ki iz njega izhaja.