Scenarij

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 7. februar 2016 / 21:15

»Filmi so kombinacija umetnosti in znanosti; tehnološka revolucija je dejansko spremenila način, kako filme gledamo, in posledično je, zaradi nuje, spremenila tudi način, kako jih pišemo. Toda ne glede na to, kakšne spremembe uvedemo v tehnično izvedbo, osnovna narava scenarija ostaja takšna, kot je vedno bila: scenarij je zgodba, povedana s slikami, z dialogom ter opisom dogajanja, in postavljena v okvir dramske strukture. To je njegova narava: scenarij je umetnost vizualnega pripovedništva. Pri veščini scenaristike gre za ustvarjalni proces, ki se ga je mogoče naučiti. Ko pripoveduješ zgodbo, moraš vzpostaviti like, predstaviti dramsko premiso (o čem govori zgodba) in dramsko situacijo (okoliščine dogajanja), ustvariti moraš ovire, s katerimi se bodo tvoji liki soočali, ter jih premagovali, na koncu pa moraš zgodbo razrešiti. Saj veste: fant sreča dekle, fant osvoji dekle, fant izgubi dekle. Za vse zgodbe od Aristotela pa do vseh konstelacij civilizacij so značilna enaka dramska načela. V filmu Gospodar prstanov: Bratovščina prstana mora Frodo odnesti prstan k njegovem izvoru, v Goro pogube, kjer bo uničen. To je dramski motiv. Kako Frodo dospe do gore in kako izvrši svojo nalogo, pa je zgodba. Gospodar prstanov: Bratovščina prstana v enem zamahu zasnuje like, situacijo in pripoved; istočasno vzpostavi Froda in Šajersko, pa tudi bratovščino, ki se odpravi h Gori Pogube naproti svoji misiji. Drugi del, Gospodar prstanov: Stolpa, dramatizira ovire, s katerimi se na poti k uničenju prstana soočajo Frodo, Samo in druščina. Spoprijemajo se z nenehnimi ovirami, ki jim preprečujejo nadaljevanje poti. Hkrati se morajo Aragorn in ostali soočati z različnimi izzivi, če želijo premagati orke pri Helmovem breznu. V tretjem delu, Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev, je zgodba razrešena: Frodo in Samo dospeta do Gore Pogube, kjer pred njunimi očmi prstan in Golum padeta v ognjene zublje in sta uničena. Aragorna razglasijo za kralja, hobiti pa se vrnejo na Šajersko, kjer živijo do konca svojih dni. Zasnova, soočanje z ovirami, razrešitev. Iz tega je sestavljena drama. To sem spoznal, ko sem kot fantič sedel v temni kinodvorani s pokovko v roki ter občudoval podobe, ki so se kakor svetlobna reka prelivale čez orjaško platno.« (Str. 14–15)

Ta knjiga je v izvirniku prvič izšla že leta 1979 in postala »filmska biblija«. Ni namenjena le tistim, ki bi radi sami napisali scenarij, ampak vsem filmoljubom – da bi filme, ki jih gledamo, bolje razumeli. Priporočam.