Poetične slike, ki povezujejo
V Muzeju občine Šenčur je na ogled razstava vsestranskega umetniškega ustvarjalca, koroškega Slovenca Martina Dovjaka iz Sel.
Šenčur – Martin Dovjak je pedagog, slikar, okoljevarstvenik in intelektualec, ki svoje misli, čustva, videnja in hotenja izraža tudi v pesniški obliki z elementi lirike in epike. Pesmi so tako tudi sestavni del tokratne razstave, saj so delček njegovega karakterja, predstave njegove duše, njegove moči duha – kot je avtorja slikovito predstavil Anton Podjed.
Življenjska zgodba Martina Dovjaka je nekaj posebnega, tako kot je nekaj posebnega sama vas, fara in občina Sele s svojo zgodovino, prekrasno naravo in ljudmi v objemu ponosne Košute, najdaljšega gorskega grebena v Karavanah. Že mladostnih letih je v njem rastla gorniška osebnost s spoštovanjem narave, potreba po duhovnih vrednotah, samostojnosti in previdnosti v odločitvah. Prav s tem svojim načinom pogleda na življenje še danes razvija, utrjuje in oblikuje svojo pot, prav zaradi teh osebnostnih potez pa je tudi cenjen. Ljudsko šolo je obiskoval v Selah, nato dvojezično gimnazijo v Celovcu, po maturi pa je leto dni svojo učenost gradil v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Solnogradu in Gradcu ter diplomiral iz teologije in filozofije.
Martinu Dovjaku je bilo slikanje vedno v veselje. V delavnicah v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem, pod mentorstvom in strokovnim vodstvom Stanislava Rapotca, v svetu bolj kot doma priznanega slovenskega slikarja, edinega Slovenca, ki mu je angleška kraljica Elizabeta že leta 1989 podelila najvišje priznanje Red Avstralije za umetniško ustvarjanje, je Martin Dovjak poglobil in nadgradil svoj slikarski talent, ustvaril sozvočje v barvni kompoziciji, izpilil tehniko risanja in izbral motiviko, ki v pogledu nanjo umirja, zdravi in polni srce in dušo. Za Rapotčevo slikarijo je značilno, da ustvarja visoke vrednosti duhovnih sporočil – le-ta so prisotna tudi v Dovjakovih delih. Najraje uporablja akvarelno tehniko, ki jo dopolnjuje s tušem, tudi z akrilnimi barvami, ostaja pri naravnih motivih in aktih. Do sedaj je imel že dve samostojni in sodeloval na treh skupinskih razstavah. Vse to potrjuje njegovo željo ne samo po slikanju, temveč tudi potrebo po sprostitvi in moči misli, vtisov in opazovanja, da s čopičem in barvami to svojo notranjo energijo upodobi na slikarski podlagi.