Stripovsko potovanje z Almo

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 26. januar 2016 / 11:29

V Mestni knjižnici Kranj so v sredo predstavili strip o Almi Karlin, ki je izšel konec prejšnjega leta in bo v prihodnjih dneh že doživel prvi ponatis.

Kranj – V Mestni knjižnici ponovno začenjajo s stripovskimi večeri, ki bodo v prihodnje potekali vsako tretjo sredo v mesecu. Sezono sta sredi tedna odprla avtorja stripa Alma M. Karlin, svetovljanka iz province, scenarist in pisec, Kranjčan po rodu, sicer pa že dolga leta Celjan, Marijan Pušavec, in risar Jakob Klemenčič iz Šentvida. Izpraševalec Zoran Smiljanić, tudi sam risar stripov, nas je z avtorjema skozi strip o življenju in delu Alme Karlin tokrat popeljal v svet njenih popotovanj. »Naj na začetku poudarim, da gre za izjemno obsežen stripovski projekt, ki sta ga avtorja zasnovala sama iz lastne pobude, po nikogaršnjem naročilu, za kar je nedvomno treba imeti precej poguma,« je uvodoma povedal Smiljanić. Strip je konec lanskega leta izšel kot posebna izdaja revije Stripburger v okviru zbirke Republika strip in je v prvi izdaji že razprodan. Temu primerno je bil močan tudi obisk na tokratnem večeru. Še nikdar tako dober.

»Strip je zasnoval in v življenje spravil Marijan, Jakob je bil predvsem 'fizikalec',« v duhovitem tonu k besedi pozove prvega. Pušavec se z življenjem in delom Alme Karlin ukvarja že vsaj petnajst let. »Vzrok za to je bila pravzaprav moja jeza. Sam sem v Celju priseljenec in ena prvih stvari, na katero sem naletel, ko sem se doselil, je bila Alma. Vsi so nekaj vedeli o njej, a nič natančnega. Ko sem začel zbirati informacije o njej, sem predvsem naletel na precej kontradiktornih podatkov, nekega natančnega pregleda, kakšen je njen pisateljski opus, pa ni bilo. Pred petnajstimi leti se mi je tako zdela nekje med mitom in resničnostjo – zato sem začel razkrivati, kaj je res in kaj ne. Tako sem skozi raziskovanje in ukvarjanje z njeno literarno zapuščino ter zapisi o njenem osemletnem potovanju, nekatere je pošiljala tudi domov v Celje, začel oblikovati zgodbo,« je povedal Marijan Pušavec. Osrednji deli, na kateri se je navezoval, sta dva potopisa Samotno potovanje in Uroki južnega morja, pa tudi na njeno avtobiografijo Sama.

Zakaj strip? »V stripovski obliki bi življenjepis o Almi Karlin dosegel precej širši krog ljudi in bralstva kot pa resne in napol znanstvene akademske knjige, sem razmišljal, ko sem iskal pravega risarja in ga našel v Jakobu,« še dodaja Pušavec. Smiljanić njegovemu risarskemu slogu pravi zamaknjeni realizem, je pa nedvomno odlično sožitje med realizmom in značilnimi avtorskimi potezami. Klemenčič pa se je tematiki tudi lažje približal, saj je podobno kot nekoč Karlinova tudi sam velik popotnik. Doslej je risal le krajše stripe, tokrat se je prvič lotil tako obsežne zgodbe, ki jo je risal več kot dve leti in pol.

»Strip je kombinacija pisane in tipkane besede, klasičnega stripa in napisanega besedila. Način mi je takoj ustrezal in sva se hitro dogovorila. So zapisi, ki se bolje povedo le z besedo, seveda pa mi je to prihranilo tudi nekaj dela. Če bi moral vse narisati, bi strip imel več kot tisoč strani, risal pa bi ga vsaj šestnajst let,« je v duhovitem tonu na vprašanje o tem, kako se je lotil risanja, povedal Klemenčič: »Všeč mi je bila že sama tematika, to, da se dogaja v preteklosti, da v njem ne manjka eksotike, od krajev do ljudi in dejanj ... Rad imam tudi parnike in lokomotive ...« Nad Almo Karlin kot osebo, še bolj pa nad literaturo in njenim načinom pisanja pa risar ni preveč navdušen, kar je po njegovem mnenju dobro, saj bi jo sicer lahko risal obremenjen, tako pa s tem ni imel nobenih težav. »Hmmm. Vseskozi hoče biti malo zagrenjeno duhovita.«

V nadaljevanju večera je Pušavec publiki izčrpno predstavil življenjepis in s tem tudi vsebino stripa. Klemenčič, po izobrazbi sicer umetnostni zgodovinar, je pritrdil Smiljaniću, da je bil vsaj doslej to tudi njegov življenjski risarski projekt. Avtorja sta spregovorila tudi o načinu sodelovanja, da je bolj Jakob priganjal k delu Marijana, ki mu je iz Celja pošiljal scenarije, on pa v obratni smeri poskenirane stripovske table v pregled. Izpraševalec je ob zaključku dodal, da sta avtorja s stripom dosegla še nekaj – da namreč znane ali vsaj posebne Slovence odslej lahko pričakujemo tudi v stripu, ne le v knjigah in filmih, Pušavec pa je zgodbo obrnil, da po stripu Almina usoda kar kliče po enem velikem filmu.