Novosti novega leta

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir, Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 7. januar 2016 / 11:54

Največ novosti in sprememb je na finančnem področju: pri gotovinskem poslovanju je od sobote dalje obvezna uporaba davčnih blagajn, nekoliko spremenjena je z novim letom tudi dohodninska lestvica.

Kranj – Od sobote, 2. januarja, dalje je pri gotovinskem poslovanju obvezna uporaba davčnih blagajn, izjema so le zavezanci, ki so se odločili za dveletno prehodno obdobje in bodo v tem času še lahko uporabljali račune iz vezane knjige računov. Po oceni finančne uprave (Furs) bo v sistem davčnega potrjevanja računov vključenih od 60 do 80 tisoč zavezancev, do ponedeljka do pol desetih dopoldne je namensko digitalno potrdilo, ki je pogoj za davčno potrjevanje računov, prevzelo 37.358 zavezancev, davčno pa je račune potrjevalo 21.236 zavezancev. V prvih dneh je sistem deloval brezhibno, finančna uprava je za potrditev računa v povprečju potrebovala pet stotink sekunde. Začela se je že tudi nagradna igra, s katero potrošnike spodbujajo k temu, da zahtevajo in vzamejo račun. Predstavniki mobilnih enot na terenu preverjajo uporabo davčnih blagajn, grobe in ponavljajoče se kršitve tudi kaznujejo.

Sprememba dohodninske lestvice

Z novim letom so začele veljati spremembe dohodninske lestvice, s katerimi naj bi letos in prihodnje leto vsaj delno davčno razbremenili srednji sloj. Mejo med drugim in tretjim dohodninskim razredom so premaknili z 18.980 na 20.400 evrov neto letne davčne osnove, to je z 1,5 na 1,6 povprečne plače. Približno 20.400 zavezancev se bo zaradi tega premaknilo iz tretjega v drugi razred, kar bo pomenilo približno 200 evrov davčne razbremenitve na leto. Zvišanje meje med drugim in tretjim razredom bo neposredno vplivalo tudi na vse zavezance, ki so v višjih dohodkovnih razredih, kar jim bo na leto prineslo 202 evra davčne razbremenitve. Spremembe dohodninske lestvice bo »občutilo« približno 12 odstotkov zavezancev. Tisti z neto letno davčno osnovo nad 70.907 evrov bodo še najprej obdavčeni s 50-odstotno davčno stopnjo.

Dodatki izločeni iz minimalne plače

Državni zbor je ob koncu lanskega novembra sprejel spremembe zakona o minimalni plači, ki so začele veljati z novim letom. Minimalna plača je po novem mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času, v katero se ne vštevajo dodatki za nočno delo ter za delo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh. Dodatki so z novim letom izločeni iz minimalne plače, to pomeni, da bodo delavci, ki bodo delali ponoči, ob nedeljah in praznikih, za delo v tem času tudi dejansko plačani.

Spodbude za zaposlovanje starejših

Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela uvaja z novim letom začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih ljudi. Delodajalec, ki bo letos ali prihodnje leto zaposlil brezposelnega, starejšega od 55 let (pogoj je, da je vsaj pol leta prijavljen v evidenci brezposelnih), bo v celoti oproščen plačila prispevkov za socialno varnost, to je prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in za zavarovanje za primer brezposelnosti. Delodajalec bo spodbudo lahko uveljavljal največ za dve leti, pri tem pa ni pomembno, ali bo brezposelnega zaposlil za določen ali za nedoločen čas.

Brez sprememb pri študentskem delu

V letu 2016 se obremenitev študentskega dela, minimalna urna postavka in višina koncesijske dajatve ne bodo spremenili. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč na zahtevo Študentske organizacije Slovenije v zakonsko ureditev študentskega dela vneslo varovalko, po kateri bi se koncesijska dajatev s 1. januarjem 2016 znižala s 16 na 9,59 odstotka, če bi se obseg študentskega dela znižal za več kot 15 odstotkov. Ker se to ni zgodilo, pri višini koncesijske dajatve ni spremembe.

Izredna uskladitev pokojnin

Več sprememb je z novim letom tudi na pokojninskem področju, največ jih zadeva ureditev dvojnega statusa. Upokojenci bodo kot samostojni podjetniki še naprej lahko opravljali dejavnost, če se bodo v zavarovanje vključili (vsaj) za dve uri na dan, v tem primeru bodo opravičeni do 75 odstotkov pokojnine. Pokojnine in drugi prejemki bodo letos na podlagi odločitve o izredni uskladitvi višji za 0,7 odstotka, letni dodatek bo enak kot lani. Pogoji za pridobitev starostne in predčasne pokojnine so se še nekoliko »zaostrili«, obdobje za izračun pokojninske osnove se je podaljšalo še za eno leto, na 22 najugodnejših zaporednih let zavarovanja od leta 1970 dalje.

Nekaj sprememb je tudi na socialnem področju, in sicer na račun zakonov, ki odpravljajo varčevalne ukrepe. Zaradi delne uvedbe petega dohodkovnega razpreda bo več dijakov in študentov prejelo državno štipendijo. Do nje bodo upravičene tudi družine s povprečnim mesečnim dohodkom do 56 odstotkov na družinskega člana (v štiričlanski družini cenzus znaša 2250 evrov). Državno štipendijo bo prejelo 3218 več dijakov in študentov. Za uveljavitev te pravice je treba oddati novo vlogo na center za socialno delo.

Denarna pomoč, otroški in varstveni dodatek

Varčevalni ukrepi so pri denarnih socialnih pomočeh in pri varstvenih dodatkih v celoti odpravljeni. Tako se od 1. januarja naprej osnovni znesek minimalnega dohodka zviša na 288,81 evra (za samsko osebo, doslej 270,82 evra), kar pomeni, da se znesek redne denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči in posmrtnine zviša na 288,81 evra. Cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo po novem letu znaša največ 470,76 evra (doslej 465,71 evra). Za uveljavljanje višjega zneska je treba najkasneje do konca februarja oddati novo vlogo na center za socialno delo tudi v primeru še veljavne odločbe.

Zneski otroškega dodatka v petem in šestem dohodkovnem razredu so višji za desetino, torej se vračajo na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov. Višji otroški dodatek bo prejelo 97.000 otrok. Tistim, ki imajo že priznano pravico do otroškega dodatka, ni treba vlagati nove vloge. Dodanih pa je tudi pet dni očetovskega dopusta, tako da bodo imeli očetje od 1. januarja naprej skupno 20 dni očetovskega dopusta.

Šolska kosila

Tako kot doslej bodo brezplačno kosilo prejeli otroci iz tistih družin, ki so uvrščene v prvi dohodkovni razred. Dodatno se s 1. januarjem 2016 uvaja 70-odstotno subvencijo za učence iz družin, ki sodijo v drugi dohodkovni razred, v tretjem dohodkovnem razredu pa bodo upravičeni do 40-odstotne subvencije. Subvencijo kosila bo tako imelo približno 45.500 učencev ali 28.900 več kot v letu 2015. Staršem ni treba oddajati vlog za subvencijo kosila, saj bodo šole upoštevale uvrstitev v dohodkovni razred iz odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji in obračunale predpisano višino subvencije.