Člani folklorne skupine v pristanišču v Savoni / Foto: osebni arhiv (Franci Pogačnik)

Uvod v križarjenje

Z Ansamblom Saša Avsenika in Folklornim društvom Bled od Savone do Lizbone (1)

Lani sta zakonca Franci in Francka Pogačnik iz Otoč praznovala 35 let, kar plešeta pri folklori. Srečali smo ju na decembrski 21. prireditvi Veselo po domače, kjer sta nam razložila, da sta odplesala tisoč nastopov in da sta se na prav vsaki omenjeni prireditvi vedno zavrtela. Franci nam je tudi zaupal, da sta s soprogo najprej od leta 1983 do 2013 plesala pri Folklorni skupini (FS) Bled, potem pa so ustanovili Folklorno društvo (FD) Bled in sedaj plešeta tu.

Lani oktobra sta se Pogačnikova s še štirimi plesnimi pari FD Bled odpravila na zanimivo popotovanje z Ansamblom Saša Avsenika: na križarjenje s Costa Favoloso od Savone do Lizbone. Idejo o tem, da se udeležijo križarjenja, sta dala predsednik FD Bled Marjan Črnkovič in njihova nepogrešljiva plesalka in predsednikova desna roka Danica Vester, pove Pogačnik. Nadaljuje, da sta poskrbela za vso potrebo organizacijo in tudi uspešno vodila skupino na križarjenju.

»Še kot člani FS Bled smo bili pogosto v družbi Ansambla Slavka Avsenika. Leta 1990 smo sodelovali na šestdesetletnici Slavka Avsenika na Bledu, leta 1992 na snemanju oddaje o njegovem življenjskem delu, leta 1999 na Slakovi sedemdesetletnici, snemali novoletno oddajo, plesali tudi ob petdesetletnici Avsenikove glasbe in še bi lahko našteval. Zadnjič v živo pa smo bili s Slavkom Avsenikom ob odprtju spomenika Avsenikovi glasbi v krožišču v Lescah. To je bilo 26. novembra 2013,« pripoveduje Franci. Zato jim je bila odločitev, da sodelujejo tudi z njegovim vnukom Sašem Avsenikom, v veselje in čast. Prijavili so se na enajstdnevno križarjenje z Ansamblom Saša Avsenika in s seboj vzeli narodne noše, saj so se dogovorili, da plešejo na dveh uradnih prireditvah oziroma ob nastopih ansambla na ladji.

Na poti sta se FD Bled pridružila še Milica in Jože Napotnik, ki jim že vsa leta izdelujeta sceno za Veselo po domače.

Izvemo tudi nekaj zanimivih podatkov o ladji, s katero so se podali na pot: sprejme 3200 potnikov in 1100 članov osebja; dolga je 290 metrov in široka 35,5 metra; vanjo je vgrajenih 21.500 ton železa, kar je toliko kot za tri Eifflove stolpe; izdelali so jo leta 2011 in je stala 510 milijonov evrov; njena maksimalna hitrost je 43,5 kilometra na uro, generatorji za elektriko pa lahko proizvedejo toliko elektrike, kot jo porabi mesto s štirideset tisoč prebivalci.

Križarjenje se je začelo zadnji dan oktobra lani v italijanski Savoni, nadaljevalo do francoskega Marseilla, španske Malage, angleškega Gibraltarja in vse do portugalske Lizbone. Nazaj grede so si ogledali še Cadiz v Španiji in se ustavili v Barceloni. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / torek, 16. september 2008 / 07:00

Jurij

Jurij, 16. september 2008, št. 3

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...