Petra na poti do Strašanke
Ni se mogla ubraniti praznovanju. Nemogoče. Prijatelji jo imajo preveč za svojo, da bi se ne veselili njenega jubileja.
Domžalčanka v Stražišču je že sama po sebi misija nemogoče. Tako se je govorilo – zdaj že pred petnajstimi leti, ko jo je takratni sodelavec Peter pripeljal, da bi poskusila postati Strašanka. Vemo pa, kako to poteka tam, kjer moraš živeti vsaj sto let, da te imajo za svojega. Da, sto let, pravijo Strašani – in potem šele dobiš njihovo državljanstvo. Petra Eterovič je na dobri poti, da jih toliko dočaka, saj kot pravi Peter, ki je med tem časom postal nekdanji sodelavec, a soprog za vekomaj: »Take se obdržijo!« Najprej ji ni bilo lahko, vendar sta s skupnimi močmi ustvarila dom, v katerem je še ogromno prostora za njuno hči Mašo, za katero pravijo, da ima sicer Eterovičevo kri, a hvala bogu mamino lepoto. In potem so leta začela teči hitreje, kot sploh uspeva človek menjati koledarje, ko se je tega jutra zbudila in je štirica padla z ničlo na njen spomin rojstnega dneva. Tu je treba poudariti, da se je tako kot večina žensk težko poslovila od trojke, a je srečna, ker ima okoli sebe toliko najbližjih s prijatelji vred, ki so ji pomagali, da je bilo slovo uprizorjeno na zares krasen način. Zabava za njen štirideseti rojstni dan se je zgodila v gostilni Benedik, ki je pravzaprav njihov sosed, oziroma Pr' Bokit, kot rečejo te gostilne 'inventar'. Petro je pričakalo šestdeset najbližjih sorodnikov in prijateljev ter štirideset balonov z vsebino. Vsakega je morala prebosti, da bi v njem našla čestitko z zdravico. Spodbudne besede za naprej, čestitke, zahvale za nazaj je bilo moč slišati iz vsakega balona, tudi iz tistih, ki so pripadali domačinom. Sledila je plesno-artistična točka najmlajših sorodnikov in prijateljic. Potem je sledila strašanska stara fora s torto iz siporeksa namesto prave, vmes pa je igral duo s 'kohoškega' konca, ki je v glavnem igral dalmatinske melodije, saj sta tako Petra kot Peter naravnost zaljubljena v Dalmacijo. Po dobri jedači in pijači je sledila prava torta in jasno – žur do jutra. To pri Benediku sploh ni problem, saj so znani po tem, da njihovo osebje nikoli ne spi. Stari Strašani so Petri jasno povedali, da bodo pokonci, vse dokler bodo gostje imeli kaj v denarnici. Tudi teh domačinskih fint je Petra že navajena. Petra Eterovič je punca Intereurope, kjer dela od samega začetka svoje poklicne poti. Letališče je njeno delovno mesto, kamor se vsak dan vozi, darilo večine zbranih na zabavi pa je bilo kopensko. Sledi ji konec tedna razvajanja v najboljšem velnesu v državi, seveda z njenim Petrom na straži. Sama pravi, da se je popolnoma prilagodila življenju pod Šmarjetno goro, da sicer včasih pogreša Domžale, a si to tesnobo z obiskom mame in brata ter nekaj preostalih prijateljev hitro odpravi.