Vlada podprla Türka

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / / 11:04

Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je po sklepu vlade prvi kandidat v zgodovini Slovenije za generalnega sekretarja Združenih narodov, kjer je že bil pomočnik generalnega sekretarja.

Podprli Türkovo kandidaturo

Vlada je prejšnji teden nekdanjega predsednika republike Danila Türka uradno imenovala za kandidata za generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN). Ob tem je pooblastila ministrstvo za zunanje zadeve, da opravi vse potrebne postopke v zvezi s kandidaturo in izvede aktivnosti za pridobivanje podpore kandidaturi, so sporočili z vlade. Z namero Türka, da kandidira za mesto generalnega sekretarja ZN, se je 2. januarja lani seznanila že prejšnja vlada Alenke Bratušek, aktualna vlada pa je sedaj sprejela tudi uradni sklep. Po oceni zunanjega ministra Karla Erjavca naj stroški kampanje za Türkovo kandidaturo ne bi presegli 40.000 evrov, ki jih bodo zagotovili iz proračuna zunanjega ministrstva. Türk je povedal, da vladni sklep sprejema »s počaščenostjo in globokim občutkom odgovornosti«, in napovedal, da bo v prihodnjih mesecih storil vse, da opraviči zaupanje, ki mu je bilo izrečeno z vladnim sklepom. V opozicijskih SDS in NSi so že javno povedali, da se z vladno podporo kandidaturi Türka ne strinjajo. Türk je sicer leta 1992 postal prvi veleposlanik Slovenije pri ZN, kasneje pa je bil več let pomočnik generalnega sekretarja ZN Kofija Annana za politične zadeve. Mandat aktualnemu generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu se izteče 31. decembra 2016. V ZN volitve potekajo v okvirju petih regionalnih skupin, v 70-letni zgodovini organizacije pa doslej generalni sekretar ni bil samo še iz vzhodnoevropske skupine, zato jih veliko meni, da bi se to lahko zgodilo v naslednjem petletnem mandatu, mnogi pa navijajo tudi za prvo žensko na čelu ZN.

Avstrijci jezikovno preverjajo migrante

Avstrijci so zaradi prejetih opozoril o morebitnih terorističnih napadih ta teden začeli z doslednejšo registracijo migrantov, nad katerimi od sobote s pomočjo tolmačev izvajajo tudi jezikovni nadzor. Tako so v prvih dneh zavrnili skupno 413 tujcev, vendar jih je kasneje Slovenija 200 naknadno že izročila avstrijskim varnostnim organom. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je v torek razložil, da severni sosedje na vstopni točki Karavanke/Rosenbash jezikovno preverjajo tujce, ali dejansko prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so njihovi državljani. Edini razlog dosedanjih zavrnitev je bila ugotovitev, da migranti ne prihajajo iz zatrjevanih držav in ne zato, ker prihajajo iz varnih držav oziroma nevojnih območjih, saj Avstrija še vedno sprejema tudi državljane Maroka, Alžirije, Irana in druge. Na policiji so pojasnili, da zavrnjene tujce v Centru za tujce v Postojni ponovno registrirajo, pri čemer pomagajo tudi pogodbeni tolmači. Tujci v Sloveniji praviloma povedo pravo državljanstvo, ko pa jih pripeljejo pred avstrijske varnostne organe, svoje pravo poreklo ponovno skrivajo. Na policiji domnevajo, da to počnejo zaradi nadaljnjega zaprosila za mednarodno zaščito. Slovenija je sicer po besedah Šefica že predlagala sestanek s hrvaško mejno policijo na temo poostrenega nadzora nad identiteto migrantov, kar narekujejo napovedane zaostritve mejne kontrole na evropski ravni. V Slovenijo sicer na dan še vedno prispe okoli 4000 migrantov, skupno pa po podatkih policije od 16. oktobra do včeraj do 6. ure 374.898 migrantov. Na meji s Hrvaško je bilo doslej postavljenih že 153 kilometrov žičnate ograje.

Javni poziv novinarjev Dela

Aktiv novinarjev in svet delavcev Dela ter upravni odbor Društva novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) so ta teden vodstvo in lastnike Dela pozvali, naj v luči aktualnih odpuščanj novinarjev natančno pojasnijo, kakšna so merila pri odpuščanjih. »Razumemo finančno zagato, toda način, na katerega prihaja do odpuščanj, je za Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije nesprejemljiv, saj je popolnoma netransparenten, znotraj Delove časopisne hiše pa ustvarja vzdušje strahu, tesnobe in negotovosti,« so opozorili. V Delu so napovedali odpuščanje večjega števila zaposlenih, v novinarskih organizacijah pa se bojijo, da bo to pomembno vplivalo na kakovost in obseg medijskih vsebin časopisne hiše. Razmere v novinarstvu niso ugodne niti na drugih področjih, saj po zadnjih podatkih SNS dela v medijih približno 580 prekarnih novinarjev, za katere obstajajo elementi rednega delovnega razmerja, kar kaže na sistemsko deregulacijo poklica. Takšna negativna poslovna praksa, ki stavi zgolj na nizke stroške dela in jo še naprej, kljub temu da je nezakonita, tolerira tudi država, pomeni tabloidizacijo medijskega prostora in bo že srednjeročno vplivala na uveljavljanje ustavne pravice do obveščenosti, so še izpostavili.