Krivo naj bi bilo ljubosumje

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / četrtek, 24. december 2015 / 00:00

Na Okrožnem sodišču v Kranju so začeli soditi 33-letnemu Tržičanu Dejanu Pejiću, ki ga obtožnica bremeni grožnje in posebno hude telesne poškodbe, za posledico katere je 2. julija v Tržiču umrl 40-letni domačin Rajko Folič.

Kranj – Potem ko na predobravnavnem naroku v začetku novembra ni priznal krivde, je v sredo v zatožno klop kranjskega okrožnega sodišča sedel 33-letni Dejan Pejič, ki ga obtožnica bremeni grožnje in povzročitve posebno hude telesne poškodbe, za posledicami katere je 2. julija letos v Tržiču umrl 40-letni domačin Rajko Folič. Pejić naj bi na stopnišču večstanovanjskega objekta v Tržiču tako hudo pretepel Foliča, da je ta zaradi hudih poškodb umrl na kraju dogodka. Za Foliča naj bi bil usoden Pejićev udarec v glavo, obdolženi pa je po dejanju kraj zapustil.

Kot je v svoj zagovor povedal obtoženi Pejić, za prvo dejanje, domnevne grožnje, ni kriv, temveč naj bi na terasi tržiškega lokala Foliča udaril njegov prijatelj, nato naj bi oba padla čez psa, pri čemer naj bi se Folič tudi poškodoval. Za drugo dejanje, ki se je končalo s Foličevo smrtjo, pa je okrivil govorice, ki naj bi jih širil Folič o tem, da ga je na avtobusni postaji v Tržiču pretepel. Pejič je opisal srečanje s Foličem na kraju dogodka in prerivanje, nato naj bi želel oditi, a naj bi ga Folič prijel za ramo, on pa ga je instinktivno udaril: »Padel je po tleh, nisem videl nobene krvi. Rekel je, da ima zgoraj prijatelje. Če bi vedel, da je tako poškodovan, ne bi odšel. Žal mi je za vse, še najmanj sem pričakoval, da bi koga ubil. O meni je po Tržiču govoril laži, da me je pretepel, da sem ležal v mlaki krvi na avtobusni postaji,« je dejal Pejić in dodal: »Ne vem, ali je bil zaljubljen v moje bivše dekle.«

Na prostor za priči sta stopila očividca dejanja. Oba sta skozi digitalno kukalo opazovala dogajanje na hodniku in sta ga tudi podrobno opisala. Videla sta prerivanje na hodniku, ki se je končalo z glasnim ropotom. Tedaj sta videla žrtev, kako leži na hodniku, in storilca, ki ga je gledal in se prestopal. Skozi okno sta poskušala ugotoviti identiteto storilca, vendar sta ga videla le v hrbet, kot prepoznavni znak pa sta navedla tetovažo. Takoj za tem so se sostanovalci iz višjega nadstropja, od koder je prišel Folič, znašli ob njem in mu poskušali pomagati: »Klicali smo reševalce, ki so bili zelo hitro tam. Vidnih poškodb ni imel, ko smo ga obrnili na bok, se mu je iz nosu ulila kri. Vmes je samo še dvakrat zahropel, utripa nismo zatipali. Ko so prišli reševalci, so ga še nekaj časa oživljali, slišali smo nekaj o domnevno zlomljenem tilniku.«

Izjemno čustveno je bilo pričanje bivše partnerke obtoženega, ki ga je okarakterizirala za manipulanta: »Ni prav, kar se dogaja, pustila sem ga samo zaradi pijače, sedaj je tudi to njegov izgovor. Nima trohice spoštovanja. Kot sladkorni bolnik je hitro pijan, tedaj je agresiven.« Kot je še pojasnila, je slišala, da je bil povod za dejanje ljubosumje, saj naj bi obtoženi mislil, da ima nekaj z žrtvijo, kar je zanikala, rekoč, da je Foliču zgolj poskušala pomagati, saj se je hotel spremeniti: »Nisem mislila, da se bo tako končalo. Jaz sem še vedno imela upanje za odnos z Dejanom.«