Ana Marija Krušič ob enem svojih angelov

Svet angelske miline

Diplomirana slikarka iz Radomelj Ana Marija Krušič je uspešna mlada slikarka in likovna pedagoginja. Njen osrednji motiv so angeli, svojo ustvarjalno moč pa združuje pod blagovno znamko Angels Art.

Kje je zadnji angel, ki ste ga naslikali?

»Mislim, da je ostal v Kamniku, kjer sem pred časom imela večjo razstavo svojih slik. Sicer pa tu v ateljeju na Rudniku pri Radomljah že slikam njihove brate.«

Svojo likovno nadarjenost ste kazali že v otroških letih, slikarsko izobrazbo pa ste pridobivali na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani …

»Kot otrok sem veliko časa preživela z barvicami, flomastri, temperami. Mama me je že zelo zgodaj vozila na likovne delavnice k akademski slikarki Veri Trstenjak v Domžale, na kar imam zelo lepe spomine. Druga pomembna prelomnica je bila zagotovo Walfdorska šola v Ljubljani, v katero sem se vključila v tretjem razredu. Tu so namreč velik poudarek dajali ročnim spretnostim. Po Walfdorski gimnaziji sem se vpisala na Visoko šolo za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer sem diplomirala pod mentorstvom prof. Darka Slavca.«

Kje ste se na svoji ustvarjalni likovni poti prvič srečali z motivom angela?

»Moje zanimanje za angele izhaja iz srednješolskih let. Že takrat sem jih rada risala, ob zaključku gimnazije pa sem na temo »simbol angela v različnih kulturah« pripravila tudi zaključno raziskovalno nalogo. Angel kot simbol ima največkrat pozitiven predznak, zato mi je bil ta motiv vedno še posebej drag. Med študijem sem se sicer nekaj časa usmerjala v abstrakcijo, zanimale so me enostavne, geometrijske oblike, slikala sem spirale in v njih iskala simboliko neskončnosti. To likovno enostavnost sem kasneje na neki način prenesla tudi v motiv angela, ki pri mojem slikanju zadnja leta prevladuje.«

Slike na gledalca delujejo nekoliko mistično, hkrati pa vibrirajo zelo pozitivno. Pri slikanju uporabljate tople barve, v mehke oblike dodajate materiale, kot so pesek, pozlata, vata, stekleni koščki. Kako naj razumemo vaše angele?

»Mehke oblike in tople barve so odraz pozitivnih lastnosti angelov. Sicer pa z različnimi materiali dosegam tridimenzionalnost, s katero ponazarjam vstopanje angela v prostor. Medtem ko spirale vodijo v neskončnost, so drobni delčki peska podlaga za barvanje, pozlata sliki daje še dodatno toplino. Včasih je potreben le droben detajl, krila, zvezdni sij … Slikam tako z oljnimi barvami kot akrili na leseno ploščo ali platno.«

Ampak vaši angeli nimajo obraza. Ker so skrivnostni, nadzemeljski?

»Angeli namenoma nimajo obrazov. Naj si vsak gledalec sam v svojem domišljijskem svetu predstavlja angelsko podobo. Vsakomur se bo razkril drugačen obraz.«

In če pomislim na polne in jedre baročne angelce, povsem drugačne od vaših slokih in visokih figur ...

»Ravno v zadnjem času razvijam tudi lik malih angelov. Ti se pojavljajo z ljubkimi, igrivimi obrazi v veselem, lahko bi rekli nebeškem okolju. Ti angelci vsakič znova dobivajo nove angelske bratce, sestrice in prijateljčke in so namenjeni predvsem otrokom.«

Kot likovni pedagog v domačem ateljeju pripravljate tudi likovne delavnice za otroke. Kako združujete lastno likovno ustvarjanje s pedagoškim delom z otroki?

»Gre za dve stvari, ki sta tesno povezani, hkrati pa jih skrbno ločujem med seboj. Moje delo je nekaj, s čimer še vedno razvijam naprej svoje sposobnosti, s slikanjem zadovoljujem svojo dušo, seveda pa angele slikam in jih predstavljam na razstavah tudi zato, ker so ljudem všeč in si jih želijo. Hkrati na likovnih delavnicah dobivam dober odziv otrok, ki v mojem delu iščejo vzor. Letos sem imela kar štiri skupine z okrog petindvajsetimi otroki. Z delavnicami se zelo potrudim, saj so mi v veselje, za lastno motivacijo. Hkrati že drugo leto obiskujem študij walfdorske pedagogike v Ljubljani.«

Nič dela v miru in intimi lastnega ateljeja?

»Zakaj ne. Sem vzdržljiva, še nedolgo tega sem tudi trenirala triatlon. Potrebujem, da me nekaj fizično utrudi, potem lažje delam. To je običajno beg v naravo, in ko se vrnem v atelje, lahko s čisto glavo delam v noč.«

Kam najpogosteje odhajajo vaši angeli?

»Veliko jih je v domačem Kamniku, tja do Ljubljane in tudi v Italiji in na Nizozemskem jih je nekaj. Razstave sem imela že po različnih koncih Slovenije in vselej sem doživela dober odziv publike. Jeseni se mi obeta razstava v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani in prepričana sem, da bodo prišla vabila tudi od drugod. Vse ob svojem času.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 23. julij 2011 / 07:00

Po slovensko na graški univerzi

Gradec je že od nekdaj pomemben za Slovence in slovenščino.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / nedelja, 9. februar 2020 / 18:41

S soncem do prihrankov

Škofja Loka – Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka v sodelovanju s Suncontract energetsko tržnico in Medpodjetniškim izobraževalnim centrom (MIC) Škofja Loka pripravlja predavanje z nasl...

Kronika / nedelja, 9. februar 2020 / 18:39

Snežne razmere v gorah

Kranj – V gorah je zaradi nizkih temperatur snežna odeja zmrznjena in trda, mehak pa ostaja novi sneg v zatišnih legah. Na prisojnih pobočjih sredogorja se sneg čez dan ojuži in ponoči pomrzne. Zar...

Razvedrilo / nedelja, 9. februar 2020 / 18:38

Vodnikov krožnik

V Tušu v sodelovanju z Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije že šesto leto pripravljajo nacionalni kulinarični projekt Tuševa zvezdica. Drugo predtekmovanje je gostila Radovljica, prvo mesto so...

GG Plus / nedelja, 9. februar 2020 / 18:34

Franja Tavčar, kraljičina dvorna dama

Franja Tavčar, ki se je rodila 8. februarja 1868 v Ljubljani, je bila ena od najuspešnejših Slovenk. Bila žena pisatelja in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Odločilno je vplivala na uspešno del...

Zanimivosti / nedelja, 9. februar 2020 / 18:31

Sodobna tehnologija

Moderna tehnologija, ki nas obkroža domala na vsakem koraku, nam – navkljub mnogim pastem in morebitne odvisnosti od nje – mnogokrat olajša delo. Sodobni telefoni so tako večinoma neopazno nadomest...