Ana Marija Krušič ob enem svojih angelov

Svet angelske miline

Diplomirana slikarka iz Radomelj Ana Marija Krušič je uspešna mlada slikarka in likovna pedagoginja. Njen osrednji motiv so angeli, svojo ustvarjalno moč pa združuje pod blagovno znamko Angels Art.

Kje je zadnji angel, ki ste ga naslikali?

»Mislim, da je ostal v Kamniku, kjer sem pred časom imela večjo razstavo svojih slik. Sicer pa tu v ateljeju na Rudniku pri Radomljah že slikam njihove brate.«

Svojo likovno nadarjenost ste kazali že v otroških letih, slikarsko izobrazbo pa ste pridobivali na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani …

»Kot otrok sem veliko časa preživela z barvicami, flomastri, temperami. Mama me je že zelo zgodaj vozila na likovne delavnice k akademski slikarki Veri Trstenjak v Domžale, na kar imam zelo lepe spomine. Druga pomembna prelomnica je bila zagotovo Walfdorska šola v Ljubljani, v katero sem se vključila v tretjem razredu. Tu so namreč velik poudarek dajali ročnim spretnostim. Po Walfdorski gimnaziji sem se vpisala na Visoko šolo za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer sem diplomirala pod mentorstvom prof. Darka Slavca.«

Kje ste se na svoji ustvarjalni likovni poti prvič srečali z motivom angela?

»Moje zanimanje za angele izhaja iz srednješolskih let. Že takrat sem jih rada risala, ob zaključku gimnazije pa sem na temo »simbol angela v različnih kulturah« pripravila tudi zaključno raziskovalno nalogo. Angel kot simbol ima največkrat pozitiven predznak, zato mi je bil ta motiv vedno še posebej drag. Med študijem sem se sicer nekaj časa usmerjala v abstrakcijo, zanimale so me enostavne, geometrijske oblike, slikala sem spirale in v njih iskala simboliko neskončnosti. To likovno enostavnost sem kasneje na neki način prenesla tudi v motiv angela, ki pri mojem slikanju zadnja leta prevladuje.«

Slike na gledalca delujejo nekoliko mistično, hkrati pa vibrirajo zelo pozitivno. Pri slikanju uporabljate tople barve, v mehke oblike dodajate materiale, kot so pesek, pozlata, vata, stekleni koščki. Kako naj razumemo vaše angele?

»Mehke oblike in tople barve so odraz pozitivnih lastnosti angelov. Sicer pa z različnimi materiali dosegam tridimenzionalnost, s katero ponazarjam vstopanje angela v prostor. Medtem ko spirale vodijo v neskončnost, so drobni delčki peska podlaga za barvanje, pozlata sliki daje še dodatno toplino. Včasih je potreben le droben detajl, krila, zvezdni sij … Slikam tako z oljnimi barvami kot akrili na leseno ploščo ali platno.«

Ampak vaši angeli nimajo obraza. Ker so skrivnostni, nadzemeljski?

»Angeli namenoma nimajo obrazov. Naj si vsak gledalec sam v svojem domišljijskem svetu predstavlja angelsko podobo. Vsakomur se bo razkril drugačen obraz.«

In če pomislim na polne in jedre baročne angelce, povsem drugačne od vaših slokih in visokih figur ...

»Ravno v zadnjem času razvijam tudi lik malih angelov. Ti se pojavljajo z ljubkimi, igrivimi obrazi v veselem, lahko bi rekli nebeškem okolju. Ti angelci vsakič znova dobivajo nove angelske bratce, sestrice in prijateljčke in so namenjeni predvsem otrokom.«

Kot likovni pedagog v domačem ateljeju pripravljate tudi likovne delavnice za otroke. Kako združujete lastno likovno ustvarjanje s pedagoškim delom z otroki?

»Gre za dve stvari, ki sta tesno povezani, hkrati pa jih skrbno ločujem med seboj. Moje delo je nekaj, s čimer še vedno razvijam naprej svoje sposobnosti, s slikanjem zadovoljujem svojo dušo, seveda pa angele slikam in jih predstavljam na razstavah tudi zato, ker so ljudem všeč in si jih želijo. Hkrati na likovnih delavnicah dobivam dober odziv otrok, ki v mojem delu iščejo vzor. Letos sem imela kar štiri skupine z okrog petindvajsetimi otroki. Z delavnicami se zelo potrudim, saj so mi v veselje, za lastno motivacijo. Hkrati že drugo leto obiskujem študij walfdorske pedagogike v Ljubljani.«

Nič dela v miru in intimi lastnega ateljeja?

»Zakaj ne. Sem vzdržljiva, še nedolgo tega sem tudi trenirala triatlon. Potrebujem, da me nekaj fizično utrudi, potem lažje delam. To je običajno beg v naravo, in ko se vrnem v atelje, lahko s čisto glavo delam v noč.«

Kam najpogosteje odhajajo vaši angeli?

»Veliko jih je v domačem Kamniku, tja do Ljubljane in tudi v Italiji in na Nizozemskem jih je nekaj. Razstave sem imela že po različnih koncih Slovenije in vselej sem doživela dober odziv publike. Jeseni se mi obeta razstava v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani in prepričana sem, da bodo prišla vabila tudi od drugod. Vse ob svojem času.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 07:00

Izobraževanje za kmetijsko okoljske ukrepe

Lom pod Storžičem - Kmetje, ki so se odločili za izvajanje ukrepov Kmetijsko okoljskega programa (KOP), se morajo vsako leto med 1. septembrom preteklega in 31. avgustom tekočega...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.