Namesto "kazni" družbeno koristno delo

Besedilo: Urša Peternel
sobota, 3. november 2007 / 06:00

Za mladoletnike, ki so storili kaznivo dejanje, je opravljanje družbeno koristnega dela mnogo bolj vzgojno, manj je tudi povratništva.

Srednješolec z Jesenic je pred časom povzročil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. V dogovoru s starši in centrom za socialno delo pa je sodišče odložilo pregon, če bo fant opravil družbeno koristno delo. Organizirali so, da je mladenič med počitnicami delal na eni od jeseniških osnovnih šol, pomagal je pri delu hišniku, pripraviti pa je moral tudi plakat, na katerem je srednjo šolo, ki jo obiskuje, predstavil učencem devetih razredov. Ali drug primer: mladoletnik je povzročil škodo v nekem jeseniškem podjetju, škodo pa je povrnil tako, da je določeno število ur delal v tem podjetju … »Takšno družbeno koristno delo ima veliko večji vzgojni učinek kot ukor ali graja sodišča, ki ostaneta le na papirju, ali kot če bi škodo povrnili starši. Če mladostnik opravi družbeno koristno delo, je to mnogo bolj vzgojno, saj mora prevzeti odgovornost za to, kar je storil. Obenem s tem povrne materialno in moralno škodo okolju,« pravi Anita Bregar s Centra za socialno delo Jesenice, kjer se že nekaj časa ukvarjajo s tovrstnimi postopki.

Zakon o kazenskem postopku namreč omogočata odložen pregon mladoletnika, ki je storil kaznivo dejanje, kjer je za dejanje predvidena kazen do treh let zapora ali denarna kazen, če mladostnik v zameno opravi družbeno koristno delo. »Za mladoletnika je ta ukrep zelo primeren, sploh če je v postopku prvič. Seveda pa mora sam biti pripravljen opraviti družbeno koristno delo, s tem pa se mora strinjati tudi oškodovanec,« poudarja Bregarjeva. Prav tako pa kazenski zakonik omogoča, da sodišče mladostniku izreče vzgojni ukrep, po katerem mora opraviti delo v korist humanitarne organizacije. Na centru so pristojni za izvedbo teh ukrepov. Treba je najti ustanove, organizirati ter tudi nadzorovati delo. A po besedah Bregarjeve imajo za zdaj še majhno bazo takšnih ustanov, zato so pred kratkim pripravili posvet za predstavnike raznih društev ter vladnih in nevladnih organizacij. Anita Bregar jim je predstavila ukrep in po njenih besedah so vsi sodelujoči izrazili načelno pripravljenost, da bi sprejeli mladoletnike, ki bi jih doletel ta ukrep. Ob tem pa je Bregarjeva opozorila na nekatere nejasnosti, saj zakon ne predvideva financiranja morebitnih stroškov in zdravstvenega zavarovanja mladih v času opravljanja dela. Prav tako to prinaša določeno odgovornost za mentorje, ki bodo bedeli nad mladoletnikom v času opravljanja družbeno koristnega dela. Kljub temu na Centru za socialno delo Jesenice upajo, da bo ta vzgojni ukrep še bolj zaživel v praksi. Ne le, da ima pozitivne vzgojne učinke, med mladimi, ki so morali opraviti družbeno koristno delo, je tudi mnogo manj povratništva. »Namen ukrepov ni kaznovanje, ampak prevzemanje odgovornosti,« še poudarja Anita Bregar.