Igro otrok vrniti na ulice

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / četrtek, 17. december 2015 / 10:19

Pod naslovom Spodbujanje prometne vzgoje in kulture za večjo prometno varnost otrok in mladostnikov je republiški zavod za šolstvo skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport prejšnji torek na Bledu pripravil prvi posvet o varni mobilnosti.

Bled – Posvet so po besedah direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja pripravili, da bi spodbudili udeležence k razmisleku, povezovanju in predstavitvi primerov iz prakse z namenom iskanja rešitev na področju varne mobilnosti ob osnovnih šolah. Kot je dodal, se na zavodu za šolstvo zavedajo, da le usklajene aktivnosti različnih akterjev dolgoročno vplivajo na prometno vzgojo v šoli in na kulturo vedenja na področju mobilnosti, v najširšem pomenu besede pa na vrednote oz. način življenja na področju mobilnosti. »Pomembno je, da prometna vzgoja ni ločena aktivnost, ampak se prepleta z drugimi dejavnostmi v šoli in je vključena v proces vzgoje in izobraževanja na način, da zagotavlja učinkovitost in trajnost.«

Direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Gregor Mohorčič je ob tem poudaril, da mobilnost ni samo stvar šolskega sistema, a nekje je treba začeti. Obenem pa je po njegovem potrebno tudi osveščanje staršev in celotne družbe o pomenu varne mobilnosti, pri čemer je najpomembnejši zgled. »Starši morajo v družinah gojiti varno mobilnost, tega ne smejo prepuščati samo šolam.« Kot je opozoril Aljaž Plevnik iz Urbanističnega inštituta RS, se je mobilnost v zadnjih desetletjih močno spremenila. Po podatkih, ki so jih pridobili v okviru evropskega projekta Prometna kača, kar 42 odstotkov otrok v šolo prihaja z avtom, 29 odstotkov z javnim prevozom, 26 odstotkov peš in le trije odstotki s kolesom. »Kar tri četrtine otrok je torej pripeljanih v šolo, medtem ko je bilo v preteklosti povsem drugače, skoraj nobenega niso vozili v šolo,« je poudaril Plevnik. Glavni razlog za današnjo situacijo vidi v motorizaciji pa tudi vse večji zaskrbljenosti staršev za varnost otrok v cestnem prometu. Po drugi strani, je dodal, pa smo ravno starši tisti, ki najbolj ogrožamo varnost svojih otrok v okolici šol, kar je ponazoril s kratkim filmom o dogajanju v prometu ob jutranjem prihodu učencev v eno od ljubljanskih šol. Starši so celo kršili prometne predpise, da bi otroka pripeljali čim bližje vhodu. A ravno s tem, ko zaparkirajo pločnike, ogrožajo celo svoje otroke pri prečkanju ceste, saj jih vozniki na cestišču, ko pridejo izza avtomobilov, zaradi njihove višine ne opazijo, je opozoril Plevnik.

Zato tudi v strategijah, ki jih pripravljajo za slovenske občine, poskušajo bolj trajnostno urediti promet in ga preurediti tako, da bo privlačen tudi za najbolj občutljive udeležence. »Naš edini cilj doslej je bila pretočnost prometa, mi pa si želimo s preureditvijo mestnih sosesk vrniti na ulice igro otrok.« Zato si želijo še večje dele mest kot doslej urediti kot območja umirjenega prometa, predvsem v okolici šol.