Balonček sreče

Stanka Gregorc iz Kranja je konec julija prejela nenavadno pošiljko, ki je padla z neba. V svojem grmovju je našla balonček, na katerem je bila privezana razglednica. Stanka Gregorc je 13. julija prišla na vrt, tako kot to naredi vsak dan. Na cvetočem grmu je zagledala velik rdeč pisan balon. Odločila se je, da bo balon ostal kar na vrtu malo zaradi atrakcije, malo pa zato, ker se ji je zdelo, da lepo polepša cvetoči vrt. Po treh dneh je balon izginil, zagledala ga je spuščenega v grmu z zlato vrvico in na koncu vrvice privezano dopisnico z nemškim besedilom. Ko je videla, kaj na dopisnici piše, je bila tako vesela, da je stala na vrtu in čakala kdaj bo šel mimo kakšen od znancev, da mu pove to nenavadno zgodbo. Na zadnji strani dopisnice je namreč pisalo, da so otroci od prvega do četrtega razreda osnovne šole Rohrdorf v Nemčiji ob poletnem festivalu spustili v zrak več tisoč balonov. Z otroško pisavo pa napisano: »Sem Theresa Haydn iz četrtega razreda in prosim najditelja, da dopisnico vrne na napisani naslov, ker smo radovedni, kateri balon bo najdlje letel.« Stanka je seveda najdeno dopisnico takoj poslala Theresi in že po dvanajstih dneh dobila pismo z odgovorom, v katerem piše: »Ljuba gospa Stanka Gregorc, zelo sem srečna, da je moj balon priletel tako daleč. Zelo me veseli, da ste mi odgovorili. Sporočam, da se bomo peljali prvi teden v septembru prek Slovenije na Hrvaško. Žal ne znam slovensko. V prilogi vam pošiljam svojo fotografijo. Veliko lepih pozdravov, tvoja Theresa.« Gospo Stanko je Theresa zelo osrečila s to malo dopisnico in dokazala, kako malo je potrebno, da osrečimo drug drugega.