Živijo upokojensko življenje

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 14. december 2015 / 13:12

Tudi starejši, ki so zaradi svoje invalidnosti vključeni v radovljiški Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, si zaslužijo, da se jim reče upokojenci. Z vsem, kar sodi zraven: počasnejšim tempom življenja, reševanjem križank in kakšno kavico več.

Radovljica – S staranjem kot delom življenja ter neizogibnim procesom telesnega in duševnega spreminjanja se enako kot vsi ljudje srečujejo tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju. Tako kot drugod tudi v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica narašča število starejših stanovalcev; najstarejši je star že več kot sedemdeset let. Zdravi ljudje so do takrat običajno že nekaj let upokojeni, invalidi pa statusno ostajajo zgolj invalidi. Obstoječa zakonodaja s kadrovskimi in prostorskimi normativi ter utečeni pristopi dela niso prilagojeni starajočim, opozarja Slađana Anderle, direktorica CUDV Matevža Langusa Radovljica. Premalo upoštevajo njihove dejanske potrebe in specifične lastnosti.

Pa bi tudi oni še kako radi šli 'v penzjon', pravi Tea Beton, vodja varstveno delovnega centra pri CUDV Radovljica, kjer so se odločili, da bodo kljub statusnim težavam primerno poskrbeli za svoje 'upokojence' ali 'polpenzjoniste', ko si rečejo sami. Zato so s ciljem zagotavljanja splošnega dobrega počutja in čim višje kakovosti življenja starejših oseb z motnjo v duševnem razvoju ustanovili tako imenovano projektno skupino starostnikov, v okviru katere s posebnim, prilagojenim programom ohranjajo njihovo vitalnost, zdrave navade in socialne stike v ožjem in širšem okolju.

»Skupino smo oblikovali glede na potrebe posameznikov in njihovo starost. Najprej smo jim program prilagajali v okviru danih možnosti kar tu, v delavnicah. Delo ni potekalo tako hitro kot sicer, imeli so svoj ritem, podaljšan čas za kavo in več aktivnosti. Ker se je vse skupaj izkazalo za dobro, smo nadaljevali, tako da naši starejši zdaj manj delajo in se več ukvarjajo z rečmi, ki jih imajo radi, pri katerih so sproščeni, vse teče počasneje, a pri tem pazimo, da so aktivni, tako telesno kot miselno,« je povedala vodja programa Darja Uršič

»Ves program izvajajo strokovni delavci; gre za individualno delo, saj opravljajo različno zahtevne naloge, prilagojene posamezniku. Skupina je majhna, zato to lahko počnemo. Še vedno se vključujejo tudi v zaposlitev. Skrbi jih, da delo v delavnicah ne bi bilo opravljeno tako, kot je treba, če bi kar prenehali z delom. Udeleženci so zadovoljni in nekateri že težko pričakujejo, kdaj se bodo skupini pridružili. Načrtujemo, da bodo že januarja podobno skupina oblikovali tudi v varstveno-delovnem centru na Jesenicah,« je povedala Tea Beton.

Kot še poudarja Slađana Anderle, radovljiška skupina deluje kot projekt v okviru obstoječih normativnih in kadrovskih okvirov. »Na podlagi spremljanja in analiziranja delovanja skupine bomo pripravili strokovne podlage za delo s starajočimi z motnjo v duševnem razvoju. Pričakujemo, da bodo s tem v prihodnosti lahko vplivali tudi na normativne, prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje takega programa v Centru in v skupnosti.«