Kako sem začel teči, 3. del

Besedilo: Franjo Jurman
Kategorija: Rekreacija / torek, 4. oktober 2022 / 18:07

In seveda sedaj vprašanje, ki je nastalo z rednim tekom. Bistveno sem spremenil uživanje hrane. Meso jem samo izjemoma. Potrudim se z ribami in uživam predvsem solate, veliko sadja v vseh oblikah. Tehtam 80 kilogramov, kar mi zadošča, in čutim, da je ta teža prava. Teža je bila pri meni vseskozi nekakšen problem, saj se občasno nisem mogel znebiti odvečnih kilogramov. Nabavil sem si dve tehtnici, ki ju uporabljam vsak dan zjutraj pred zajtrkom. Ko se ob določenih dnevih številke na tehtnici rahlo zvišajo, podvzamem ukrepe, ki se zrcalijo v zmanjšanju zaužite hrane. Najmanj v treh dneh sem že na teži, ki ne sme biti višja od 80 kilogramov. Mislim, da je to optimalna teža za srednje raščenega moškega.

Nimam nobenega trebuha, navadil sem se biti lačen. Zvečer moram v posteljo lačen, sicer ne morem zaspati. To je zelo pomemben element vzdrževanja forme. Pogosto poslušam znance, ko mi govorijo o zaužiti hrani v večernih urah. Posebej sem opazil razkorak med seboj in prijatelji, ko se srečamo v gostilni na večerji in debati, kako poteka življenje. Celo dame, ki so tudi v skupini, naročajo večerjo, ki predstavlja poln krožnik (meso, krompir, testenine, omake) ter solato in sladico. Niti pod razno mi ne uspe zaužiti vseh teh kalorij in si namesto tega naročim skodelico čaja. Ob prvem takem in kasnejših srečanjih se mi moji znanci niso mogli načuditi, kaj se dogaja z menoj. Ko sem jih po zaužiti večerji opazoval, sem ugotovil, da se počutijo odlično in se oblizujejo po zaužitih dobrotah. Jaz si niti pomisliti nisem upal, da bi si privoščil kaj podobnega. Sedaj so že navajeni na moje odklone in se mi samo vljudno smehljajo. Med njimi je tudi kak suhec, večina pa je bolj ali manj obilnih oblik.

In tako tudi v popoldanskih urah razen malenkosti ne jem nobene hrane. Zvečer si privoščim pol koščka kruha, od katerega se ne morem ločiti. Pojem še nekaj keksov brez sladkorja, ki so prav primerni za dopolnitev. Vsaj deset let nisem zaužil običajnega kosila (juha, meso s prilogo, solata, sladica). Tega moj želodec ne prenese. Ko pride priložnost za resno kosilo, mi uspe zaužiti skodelico pomfrita in mešano solatko.

Danes ob svoji starosti mirno pretečem več kot deset kilometrov. Res ne tečem hitro, toda imam primeren ritem, ki me ne utrudi. V poletnih mesecih na enem teku iztisnem do treh kilogramov teže, ki je predvsem v vodi. Manj je znojenja v zimskih mesecih. V zadnjih desetih letih nisem bil niti enkrat bolj resno bolan, saj za to, v hecu rečeno, nimam časa. Žal me je presenetil le covid, vendar pri njem nekako ne nosim vse krivde.

Vedeti je treba, da ima tek tudi nekaj bolj senčnih strani. Prvič je to dnevna obremenitev, ki velja za celo družino, saj vsi vedo, da v dopoldanskih urah nisem na razpolago. Drugo pa so bolečine v mišicah, s katerimi se srečujem občasno. Do sedaj so vse minile po določenem času. V tem trenutku mi nagaja mišica v hrbtu in boleči palec na nogi, pa ne morem ugotoviti, zakaj.

Sem in tja pa le pride malce slabše počutje, v takih dnevih znižam število pretečenih kilometrov in se obnašam bolj udobno.

In če zaključim: Prav zares si ne znam predstavljati dneva brez teka. Če pa že pride, se popoldan in zvečer ne počutim izpolnjenega. Nekaj mi manjka. Ne smem pozabiti povedati, da sem s svojim ravnanjem okužil oba otroka, ki sedaj v zrelih letih tečeta pogosto in se udeležujeta tudi daljših tekov. Vidim, da brez teka ne bi šlo normalno naprej.

In še nasvet:

Začetnik naj začne s hojo, v lagodnem tempu, po ravnini. Po približno desetih dneh naj turo podaljša za 500 metrov. Med osebno opremo so zelo pomembne pohodne palice, ki jih je treba uporabljati med hojo tako, da gremo z dlanmi v trakove od spodaj navzgor. Gornji del telesa naj bo oprt na palice.

Posebej je pomembna pohodna obutev – copati. Omislite si manjši nahrbtnik, ki vas ne ovira, in v njem imejte dežnik, površnik in zaščitno kapo. (Konec)