
Na zdravje, France
»Delat' bo treba. Rajš' se drž' advokature, pa pust' že enkrat tiste pesmi,« jih sestra Katra nabrusi Francetu Prešernu, potem pa le z vinom postreže goste, ki so prišli na njegovo rojstnodnevno zabavo.
Vabim te na zabavo za rojstni dan. Pričakujem te v začasnih prostorih za lokalom Dr. Fig v centru Kranja 3. decembra 1846, ob 18. uri. Bodi primerno oblečen. Tako je pesnik France Prešeren, katerega lik v Kranju že precej let ob različnih priložnostih obuja ljubiteljski tekstopisec, režiser in igralec Bojan Bešter, v četrtek vabil na svoj (Francetov) rojstni dan. In smo se oblekli bližje letu 1846, ko je Prešeren v Kranju odprl svojo advokaturo, kot današnjemu času, ko slavljenca bolj poznamo po pesmih kot rešenih pravdah. Gostov je bilo precej. Pesniški prvak, vidno dobre volje, je protokol prepustil prijatelju Matiji Čopu (Janezu Venclju), ki mu je prvi v dar iz daljnega Lvova prinesel zbirko pesmi Adama Mickiewicza. »Dobre pesmi piše Adam in v zbirki so čudovite grafike s podobami žensk. Same fajn' babe,« vošči Čop in napove aktualnega kranjskega župana Boštjana Trilarja, ponosnega, da je Prešeren prav v Kranju odprl advokaturo. »France, zdaj, ko imate vse papirje urejene, bo pa treba začeti delati,« pove župan, pesnikova sestra Katra (Katja Kutnjak) pa: »T'ko sem veseva.« Z Dolenjske so mu celo pripeljali neuslišano ljubezen Julijo, odvetnik in bankir dr. Franc Rus (Andraž Hafner) je stanovskemu kolegu za začetek odmeril dvesto goldinarjev. »Na posodo – obresti so zelo nizke.« »Podarjate?« »Samo posojam.« Mestni pek Scharabon (Bine Šarabon) je prinesel svoj izdelek: »Kaj pa počnete z njim? Saj je čisto shiran. Na, France, le odlom«. Se je mučil France: »Ne gre dol, je treba poplakn't.« Seveda ni manjkala Katra s svojim 'pa ne preveč'.
Na lajno je zaigral mojster take muzike, Tepinov Rastko, dežnikar Tomash Jenko pa je prišel z nenavadnim darilom: »Čestitke novemu sosedu. Za dobrososedske odnose sem se potrudil in vam podarjam najnovejši izum: dežnik na avtomat. Takega še ni na svetu, ne se prestrašit'.« Prišel je blejski tiskar, mojster Janez s soprogo z nekaj tiski z novih strojev s Češke. Fotograf Janez Puhar (Bojan Pretnar) mu je prinesel najnovejši svetlopis (fotografijo) z motivom kranjske cerkve, še Ivan Cankar se je od nekod pojavil. Prav veselo je bilo, malo za hec, malo zares.