Zaradi preprodaje trgovskega centra v Kranju čaka Bineta Kordeža tudi ponovni kazenski postopek na ljubljanskem okrožnem sodišču, ki pa je predobravnavni narok že nekajkrat prestavilo, nazadnje minuli petek na željo specializiranega tožilstva. / Foto: Gorazd Kavčič

Kordež: o poslu odločal sam

Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je na glavni obravnavi odškodninske tožbe Merkurja v stečaju zoper nekdanje vodstvo zatrdil, da je o sporni prodaji trgovskega centra na Primskovem v Kranju odločal sam.

Kranj – Kranjsko okrožno sodišče je v sredinem nadaljevanju obravnave odškodninske tožbe Merkurja v stečaju zoper nekdanje vodstvo, od katerega terja poplačilo dobrih devet milijonov evrov škode, ki naj bi jo nakelski družbi konec leta 2008 povzročilo s sporno preprodajo trgovskega centra na Primskovem med Merkurjem, obvladujočo firmo Merfin in slovenjgraškim podjetjem Kograd Igem, zaslišalo Bineta Kordeža. Nekdanji prvi mož Merkurja je krivdo za sporen posel prevzel nase in s tem razbremenil predvsem drugo- in tretjetoženega, tedanja člana Merkurjeve uprave Gorana Čelesnika in Milana Jelovčana.

Tedanja uprava je po Kordeževih besedah delovala na podlagi medsebojnega zaupanja, vsak član uprave je bil odgovoren za svoje področje in o tem odločal relativno samostojno, sam je bil odgovoren za finance in investicije. »S poslom sem se operativno ukvarjal sam, mogoče sem ostala člana uprave o tej transakcij obvestil na neformalen način, zagotovo pa se o tem poslu ni glasovalo oz. sklepalo, tudi nisem čutil potrebe, da bi o tem obveščal nadzorni svet,« je zatrdil. Po kasnejšem soočenju s Čelesnikom in Jelovčanom, ki sta znova zatrdila, da o tem poslu nikdar nista bila seznanjena in da sta zanj izvedela šele iz obtožnice, je Kordež dejal, da jima gre verjeti, da sta to že pozabila, tudi če jima je o poslu povedal.

Ob tem je Kordež tako kot že na kazenskem postopku pred ljubljanskim okrožnim sodiščem, kjer je bil zaradi iste zadeve obsojen na zaporno in denarno kazen, a je vrhovno sodišče kasneje zadevo vrnilo v ponovni postopek, poudaril, da verižna prodaja Trgovskega centra Kranj po njegovem mnenju ni bila izvedena v škodo Merkurja. »Če bi menil, da gre za sporno dejanje, ne vem, zakaj bi potem izvršili takšno dejanje, saj smo imeli vse možnosti, da si v Merfinu kot ekonomskem lastniku Merkurja izplačamo dividende,« je dejal. Na vprašanje, zakaj si potem dividend niso izplačali, je odgovoril, da je bil medijski pritisk tedaj tako velik, da bi bilo izplačilo dividend obravnavano kot nekaj škodljivega za Merkur, čeprav bi šlo za povsem legitimno odločitev delničarjev. »Zato sem se odločil za ta posel, ki je bil neki ekvivalent izplačilu dividend,« je pojasnil. Kot je še dejal Kordež, sta se Merkur in Merfin ves čas likvidnostno podpirala ter da je tudi iz obravnavane transakcije trgovskega centra izhajalo, da ima Merfin do Merkurja 8,7 milijona evrov obveznosti, ki bi jo v prihodnjih letih tudi poravnal.

Kordežu je sicer kranjsko sodišče že lani z delno sodbo prisodilo plačilo odškodnine, saj na Merkurjevo tožbo sploh ni odgovoril. Sodnik Aleksander Urankar je 24. novembra izdal novo delno sodbo, s katero je zavrnil tožbeni zahtevek zoper nekdanja Merkurjeva nadzornika Jakoba Piskernika in Branka Dernovška. Sojenje se tako sedaj nadaljuje le še zoper Čelesnika, Jelovčana in Marto Bertoncelj, nekdanjo direktorico Merfina, zoper katerega je stečaj že končan. Pooblaščenca Čelesnika in Jelovčana sta sicer po zaslišanju Kordeža v sredo sodniku predlagala, da izda tudi vmesno sodbo za njuni stranki, saj o spornem poslu nista bili seznanjeni niti o njem odločali, a je sodnik predlog zavrnil.

V sredo so zaslišali še tedanji pravnici v Merkurju, ki sta potrdili Kordeževe navedbe, da o tem poslu drugih članov uprave niso seznanjali, vsebino pogodb pa so usklajevali samo s Kordežem. »O prenosu TC Kranj po mojem vedenju in sodeč iz korespondence je odločal le predsednik uprave Merkurja. Nikoli o tem nisem pripravljala nobenih poročil ali sklepov, da bi lahko sklepala, da so bili o tem obveščeni tudi ostali člani uprave,« se tako spominja tedanja samostojna pravnica v Merkurju Urška Ražem. »Stopnja zaupanja v Merkurju je bila tedaj na splošno tako visoka, da kaj takega zagotovo ne bom nikoli več izkusila,« je pristavila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 17. januar 2022 / 10:38

Pri Lancovem našli mrtvo žensko

Lancovo – V reki Savi pri Lancovem so v sredo dopoldan našli mrtvo žensko. Posredovali so poklicni gasilci iz Kranja ter prostovoljni gasilci iz Radovljice in Lancovega, ki so jo prenesli iz vode....

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 17:04

Padec z drevesa na streho

Sebenje – V torek popoldan je v Sebenjah oseba padla z drevesa na streho pomožnega objekta in se poškodovala. Prostovoljni gasilci iz Križev so jo spravili s strehe in jo predali v oskrbo reševalce...

Kronika / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 17:00

Delavki roko potegnilo v stroj

Komenda, Škofja Loka – V sredo dopoldan je prišlo do delovne nesreče v podjetju v Komendi. Po dosedanjih ugotovitvah policistov je delavki pri čiščenju delujočega stroja vanj potegnilo roko in jo h...

Nasveti / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 16:57

Samoopazovanje

Prejšnji teden smo spoznali, kako lahko vplivamo na čas reagiranja. Opisali smo tudi, kako in zakaj se ponavljajo neprijetni občutki. Kaj se zgodi, če od njih bežimo in se z njimi ne ukvarjamo? Če...

GG Plus / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 16:55

Parašportnik Matej Arh (3)

Matej Arh je kljub nesreči, zaradi katere je od pasu navzdol hrom, ostal športnik, pravzaprav je postal parašportnik. Že ko je bil na rehabilitaciji v URI Soča, se je lotil plezanja, zanj športa št...

Zanimivosti / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 16:51

Čakali in dočakali

Da se pri načrtovani gradnji pogosto zatakne pri pridobivanju dovoljenj in vseh potrebnih dokumentov, dokazuje tudi cesta Britof–Hotemaže, na katero smo čakali dolgih štirideset let. A ko...