Pričakovanje
Vstopili smo v december. Nori mesec, veseli mesec, mesec nakupov, pričakovanj, lučk, kontrolnih, veselih mož, daril, koncertov, praznikov … Vse to je res in vsakega po malem se nas dotakne. Nekaterih več zunanjost, drugih notranjost.
Začeli smo z adventom in prižgali smo prvo svečko na venčkih, ki krasijo naše domove. Našemu venčku se pridružijo še druge keramične skulpture ali »kičarije«, ki jih opremimo s svečami. Tako nastane goreča pravljična vas, kjer domujejo ledena hiša, zvon, snežena smreka, vlak z darili, Rudolf … Tako nam večkrat uspe sesti za mizo in kuriti ogenj, prepevati, moliti, prebrati kakšno misel in sanjati o počitnicah, praznikih … Sicer dirkamo iz enih vaj na druge in zgodi se, da preprosto ne moremo obiskati vseh nastopov in koncertov, ki jih imajo otroci, saj na več mestih hkrati ne moreš biti. Vsekakor pa je razlika, ali grem na koncert poslušat otroke ali sama pojem ali hodim po trgovinah in kupujem. Pri nas smo naročeni na Miklavža. Tako so izjavili otroci, ko so spraševali, zakaj ne dobijo trojnih daril. Pa smo povedali, da bodo darila od enega dobrega moža dovolj. In tako je ostalo.
Prejšnji teden sem imela koncert z zborom. V baročni dvorani Radovljiške graščine je vedno lepo prepevati. Tokrat smo koncert delili Mysterium in Gorenjski oktet. Fantje z okteta so res čudoviti, mi z Mysteriuma tudi. Tako pravijo ljudje. Po prepevanju ali poslušanju se človek običajno počuti lepo, mehko. Hvaležna sem, da lahko počnem nekaj, kar mi polepša vsakdanjik, me lahko odnese v drug in drugačen svet. Ob vsem, kar videvamo na svetovni sceni, si lahko mislim, 'srečkoti' smo, da si znamo pričarati lepe trenutke. V soboto sva šla z Janezom po nakupih. Ne pretiravamo, pa vendarle so se na okenski polici znašla Miklavževa pisma in morala sva se podati na pot ... Ob 8.30 sva že bila v trgovinah. Ob 11. uri sem bila že čisto izmučena, iztrošena in utrujena. Od nakupovanja. Po koncertu sem zadovoljna, notranje napolnjena, po nakupovanju sem iztrošena. Ne le dobesedno, predvsem se počutim, kot da mi police in krama poberejo vso energijo. Dobesedno me posrkajo. Domov pridem kot prazna vreča krompirja, ki se sesede na stol in venomer znova ponavlja, brez veze, to je norišnica. Letos smo kupili kape in rokavice pa srajce, gamaše, knjige, lok in puščice. Miklavž bo letos prinesel darila na nedeljo in upam, da mi bo uspelo vsak dan speči kakšne piškote in seveda parkeljne, ki so obvezni del Miklavževega obdarovanja. Si bom nakopala veliko dela, ko bom pekla in pekla. Vendar bo dišalo. Kurili bomo svojo praznično vas in adventni venec. Hodili bomo na vaje in prepevali najlepši izbor adventnih in božičnih pesmi. Tako bo potekal naš mesec pričakovanja in priprave na praznike … Naporno bo, a bo tudi lepo.