Dva proti ena za dež

In kot kaže, nam bo danes zabil še tretji žebljiček v gume. Statistika trenutno kaže bolje dežju, ampak april se bo poslovil in z njim muhasto vreme, zato verjamem, da ga dohitimo in prehitimo že v maju.

Prejšnji torek so, kot sem slišal, dežju navkljub prišli štirje, ki niso iz cukra. Jaz nisem pa sem imel resen namen. Napravljen v bojno opremo in s kolesom sem gledal skozi okno v luže na ulici. Ženino zaporo sem že preskočil, a me je dež ujel že po stotih metrih. Predal sem se in obrnil nazaj na toplo in suho. Potem sem spet buljil v oblake, kdaj se bodo razkropili, a se niso vse do sedmih zvečer. Tisti štirje boste verjetno vprašali, ali morda ne živim v Angliji. Ma, kje pa, ampak Rupa ni daleč od mojega okna in en trmast, dežja poln oblak se je namestil ravno nad našo ulico in samo čakal, kdaj bom pomolil nos iz hiše: takoj je spustil curek na mojo čelado. Ob 19h je bilo že vse mimo in cesta se je skoraj posušila, zato sem se vseeno odpravil na kratek, ampak sladek trening. Ko sem najslabše volje, grem vedno na Šmarjetno goro ... in se vrnem še slabše, jasno. Ne sprašujte zakaj? Enkrat, ko bomo trenirali kolesarjenje navkreber, bomo zavili tja gor, čeprav nismo gori nič pozabili ali izgubili. Le toliko, da občutimo puls v grlu, želodcu, rokah, nogah in zadnjici, pravzaprav, da se bomo prepričali, da naše srce pod dresom še vedno zna biti tudi v rdečem območju. Šmarjetna je krasen klanec za izgubljanje veselja do kolesarjenja, pravimo tisti, ki komaj prenesemo svojo maso do vrha. Tisti, ki to naredijo lažje ali skoraj z lahkoto, pa pravijo, da je to klanec za pravega kolesarja, karkoli naj bi to že pomenilo.

Ne vem sicer, s katerim kolesom se je lažje povzpeti tja gor. Jaz sem poizkusil že z vsemi, če odštejem bmx-a in tistega, ki ga imam za »po mleko«. Z gorskim imam težave z ravnotežjem, s trekingom se mi zdi, da sem se zredil za deset kilogramov, zato še vedno trdim, da je še najlažje se povzpeti z »lahko« specialko, ki je oborožena z »cikular« zobnikom zadaj in po možnosti tremi verižniki ali kompaktom spredaj. Seveda govorim za nas, ki smo bili rosno mladi pred nekaj desetletji. Zdaj smo pa posušeno mladi in o rosi ne moremo pisati ...

Verjetno ste opazili enega od naših bodočih sponzorjev, ki se bere Scott. Seveda veste, da gre za odlična kolesa, ki so v svetu uveljavljena že vrsto let. V Sloveniji jim po prepoznavnosti ni para in ker so povrhu še sponzorji naše nastajajoče ekipe, je samoumevno, da jih moram omeniti. Hotel sem reči to, da sem se na Šmarjetno vzpenjal prav z njihovo specialko, na kateri piše Scott Adict R1, ki sem si ga sposodil v kolesarskem klubu Radenska KD finančna točka. Podjetje Proloco Trade, d. o. o., iz Kranja je namreč generalni zastopnik Scotta za Slovenijo in je eden od sponzorjev Ljubljanskega kolesarskega kluba. Ni treba zgubljati besed, da je to kolo odlično in opremljeno z vrhunsko opremo Sram Force. Kolo je opravilo svojo funkcijo stoodstotno, in če bi bil jaz v boljši formi, bi mirno lahko zapisal, da je bila to vožnja, kakršne že dolgo, dolgo nisem doživel. V eni od prihodnjih številk bom en model podrobneje opisal, ker sem tega moral prehitro vrniti (s težkim srcem). Scotta lahko vidite na Gorenjskem v prodajalnah: Grašca iz Križ, Extreme Vital iz Puštala, Valy-Žagar iz Korkrice, Zupan Sport iz Radovljice, Kolo Bled, Sport Oblak iz Žirov.