Vse manj kmetij redi krave

V gorenjski kmetijsko-gozdarski zbornici jih skrbi, da bo zmanjševanje staleža krav dojilj in drobnice povzročilo zaraščanje kmetijskih zemljišč.

Kranj – Svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je prejšnji petek obravnaval in po razpravi tudi sprejel program dela enote za prihodnje leto, del tega programa pa je tudi analiza razmer v gorenjskem kmetijstvu. Kot je dejal Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je na Gorenjskem 4545 kmetij, vsaka ima v povprečju 7,1 hektarja kmetijskih zemljišč in 11,88 hektarja gozda. Le 13 odstotkov kmetij je čistih, šest odstotkov je potencialno čistih, 12 odstotkov je ostarelih, ostale so mešane in dopolnilne. Glavna kmetijska dejavnost je še vedno živinoreja. Število kmetij, ki redijo krave, se je v obdobju 2005–2014 zmanjšalo s 3074 na 2316, ob tem pa je število krav mlekaric poraslo s 14.357 na 15.201, število krav dojilj pa upadlo s 5506 na 4768. Mlečnost krav (v standardni laktaciji) še vedno narašča in tudi presega državno povprečje: pri lisasti pasmi je bila lani 5819 kilogramov in je bila 189 kilogramov nad slovenskim povprečjem, pri črno-beli pasmi je bila 7697 kilogramov in je bila 309 kilogramov nad povprečjem. Mleko letos oddaja le še 771 kmetij, kljub zmanjšanju števila oddajalcev pa se količina namolzenega in prodanega mleka povečuje. Večjih kmetij, ki se ukvarjajo le s pitanjem goved, je malo, a še te morajo teleta uvažati, manjše kmetije pa rejo opuščajo. Kar zadeva prašičerejo, je na Gorenjskem le osem večjih rejcev, a tudi reja za lastne potrebe upada. Stalež drobnice se je v zadnjih dveh letih nekoliko znižal, deloma tudi zaradi škode, ki jo na planinah povzročajo zveri. Reja konj za meso je močno v upadu, večjih rejcev kokoši nesnic je na Gorenjskem osem. Med poljščinami je v setvenem kolobarju vodilna koruza, delež žit in krompirja je dokaj stabilen. Najboljša kmetijska zemljišča so zelo izpostavljena urbanističnim pritiskom. V ekološko kmetovanje je vključenih 230 kmetij, ki pa hrano večinoma pridelujejo za lastne potrebe in so tržno še dokaj slabo organizirane. V sadjarstvu se povečuje zanimanje za pridelovanje jagodičevja. »Na Gorenjskem je 116 planinskih pašnikov, vendar se na vseh ne pase živina,« je dejal Mitja Kadoič in poudaril, da se bodo planine in planinska paša ohranile le, če se bo ohranilo kmetovanje v naseljih, ki dajejo živino na planine.

»Najbolj me skrbi zmanjševanje števila krav dojilj in drobnice, posledica tega je lahko zaraščanje kmetijskih zemljišč. Država bi morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi to zaustavila,« je dejal član sveta Peter Razinger in poudaril, da kmetijska zemljišča v hribovskem območju niso zanimiva za najem, kot so v ravninskem. »Država je naredila veliko škode kmetijstvu, ker je ukinila finančne podpore za krave dojilje,« je dejal predsednik sveta gorenjske zbornice Ivan Tičar, ki je prepričan, da bo to povzročilo opuščanje paše na planinah. Jože Perne, predsednik odbora tržiške izpostave, je predlagal, da bi zbornica okrepila svojo vlogo pri oblikovanju občinskih prostorskih načrtov, pri tem pa je navedel primer tržiške občine, kjer naj bi občinski prostorski načrt določil ekstenzivno kmetovanje tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih. Svet je ob tem problemu dal pobudo strokovnim službam zbornice, da preverijo, ali prostorski načrt sploh lahko določa način kmetovanja na posameznih zemljiščih. »Medtem ko država po eni strani želi izboljšati samopreskrbo s hrano, po drugi strani pridelovalcem postavlja nove in nove omejitve. Naloga zbornice je, da to prepreči,« je dejal član sveta Marijan Roblek. »Na kmetijah ostajajo starejši, mlajši si poiščejo zaslužek v drugih, bolj donosnih dejavnostih. Če ne bo spodbude v obliki subvencij, bo samo še slabše,« je ugotavljal Miloš Stanonik, predsednik odbora izpostave Škofja Loka, in dal pobudo zbornici, naj kmetijskemu ministru pove, da kmetje z njim in s sedanjo kmetijsko politiko niso zadovoljni.