Spomin na Almiro

Oblačila iz dobrih materialov, kakršne je uporabljala Almira, so ob ustrezni rabi in negi skoraj neuničljiva in kar vabijo k temu, da jih po letih nošenja tudi prenavljamo, pravi lastnica kolekcije več kot trideset let starih pletenin, ki so skupaj z nekaterimi nagrajenimi kolekcijami nekdanjega ponosa slovenske modne industrije ta čas na ogled v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.

Že pred časom so v radovljiškem mestnem muzeju pripravili razstavo o nekdanjem ponosu slovenske in tedanje jugoslovanske modne industrije: predstavili so kolekcije, ki so nastale v radovljiški tekstilni tovarni Almira. Razstava, nekoliko preoblikovana, razširjena s kolekcijo iz zasebne zbirke, je zdaj na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Razstavo, ki je nastala v sodelovanju z izr. prof. Tanjo Devetak, predavateljico na mariborski Fakulteti za dizajn, in kustodinjo Mestnega muzeja Radovljica Katjo Kreutz Praprotnik, so prejšnji četrtek odprli v sklopu Tedna mode.

Tokratna razstava poudarja bogato dediščino Almire in vključuje pregled del s poudarkom na oblikovalskem vidiku kot temelju razvoja mode in posledično družbe kot celote – Almira je namreč pomembno vplivala na strokovni razvoj modnega oblikovanja v Sloveniji, pojasnjujeta avtorici.

»Njihova najvplivnejša in najprodornejša oblikovalka Vesna Gaberščik Ilgo, ki je v Almiri oblikovala od leta 1968 (po odhodu Saše Zrimc), je za svoje oblikovalske dosežke prejela številne strokovne nagrade, mnoge od njih tudi mednarodne. Druge modne oblikovalke v Almiri so bile Maruša Černilec, Barbara Komel, Karmen Klobasa in Veronika Repinc Bajrič. Na njihovih dosežkih se je v Sloveniji razvijalo modno oblikovanje in pozneje gradila zavest o širšem družbenem, estetskem in individualnem pomenu mode ter vpliv na vzpostavitev izgradnje socialistične identitete 'fashioneasta'. Ta je izpeljanka izraza fashonista – sledilca mode, vendar v primeru slovenske oblačilne industrije kot sledilca mode, ki so jo ustvarjale slovenske modne blagovne znamke in njihovi oblikovalski timi.«

Posebna zanimivost mariborske postavitve je zbirka pletenih oblačil Almire, sicer v zasebni lasti ljubiteljice Almirinih oblačil iz Kranja. »Majhen prikaz večinoma več kot trideset let starih pletenin oživlja delček spomina na Almirine proizvodne in prodajne programe, hkrati pa nam ponuja tudi zanimiv vpogled v trajnostno modo, ki je ponovno vse bolj cenjena,« pravi lastnica, ki sicer želi ostati anonimna, in poudarja, da so oblačila iz dobrih materialov, kakršne je uporabljala Almira, ob ustrezni rabi in negi skoraj neuničljiva in kar vabijo k temu, da jih po letih nošenja tudi prenavljamo. Tudi med razstavljenimi je nekaj takšnih.