Ko delimo več, kot želimo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gorenjska / sreda, 15. avgust 2018 / 10:05

Javnost je pred dnevi razburkalo nočno veseljačenje kranjskih policistov. Zgodba je v medije prišla po zaslugi mladoletnega dekleta, ki je vestno dokumentiralo in na spletnih omrežjih objavljalo fotografije in posnetke popivanja v policijskem avtomobilu in vožnje po avtocesti – kljub temu da še nima vozniškega dovoljenja in je vozila pod vplivom alkohola. Zgodba je zanimiv primer tega, kakšne so lahko posledice nepremišljenega objavljanja na družbenih omrežjih. Policistom grozi izguba službe, proti njim pa so sprožili tudi postopke zaradi suma storitve kaznivih dejanj.

Dejstvo je, da se odnos do zasebnosti – tudi zaradi priljubljenosti družbenih omrežij – spreminja. Kar so nekdaj babice in dedki skrbno varovali med štirimi stenami svojih domov, danes njihovi vnuki delijo med znance in neznance na družbenih omrežjih. Kaj in koliko svoje zasebne sfere nekdo deli na spletu, je vse manj stvar družbenega konsenza in vse bolj arbitrarna odločitev posameznika. Vendarle pa velja upoštevati dobršno mero zdravega razuma. Kar se v alkoholni omami lahko zdi odlična »štorija«, vredna nabiranja všečkov in komentarjev na Instagramu ali Facebooku, se lahko naslednji dan sprevrže v nočno moro, ki nas lahko stane službe, ugleda v družbi, ali pa postane iztočnica za javno zasmehovanje, ki so mu največkrat izpostavljeni najstniki v najobčutljivejših letih, njegove posledice pa lahko človeka zaznamujejo za vse življenje.

A že zavoljo svoje varnosti in varnosti svojih bližnjih bi veljalo nekatere informacije obdržati zase oziroma med ljudmi, ki jim povsem zaupamo. Znani so primeri, ko so uporabniki z deljenjem terminov letnega dopusta zlikovcem (nehote) sporočali, kdaj bo njihovo domovanje brez nadzora, in jim s tem olajšali delo. Vsako poletje so del spletnih omrežij tudi gole fotografije otrok z dopustovanj na morju in zdi se, da uporabniki poleg vseh ostalih vprašanj, ki bi si jih morali postaviti pred deljenjem takšnega prizora, ne razmišljajo kaj dosti niti o tem, kaj si bo njihov otrok o potezi svojih staršev mislil čez nekaj let.

Ko gre za objave na spletu, velja imeti v mislih, da so te javne in si z njimi gradimo spletni odtis, ki se nekoč utegne obrniti proti nam. Zato ob deljenju zasebnosti na spletu velja poleg mobilnega telefona v roke vzeti tudi pamet.

A če se vrnemo na uvodni primer. Ravnanje mladoletnice iz policijske »marice« je resda tipičen primer nepremišljene objave, a tokrat v oči bolj bode dejstvo, da brez tega nedopustno in predvsem nevarno početje uniformiranih policistov morda nikoli ne bi bilo kaznovano.