Uredila družinsko zapuščino

Marina Drolc iz Motnika je zadnje desetletje posvetila urejanju bogate družinske zapuščine, rezultat njenega dela pa je obsežna knjiga, v kateri pomembno mesto pripada tudi njenemu že pokojnemu bratu Francu Drolcu, ki je bil kar trideset let ravnatelj Študijske knjižnice v Kranju.

V začetku aprila se je zbirka domoznanske literature na Kamniškem povečala za knjigo Marine Drolc, ki je zadnja leta posvetila temeljitemu raziskovanju, zbiranju in urejanju gradiva iz domače zapuščine ter pisanju družinske kronike. Knjigo z naslovom Družinska kronika in zapuščina Purgarjevih - Drolčevih je razdelila na več delov, v njej pa najbolj vidna vloga pripada trem možem – njenemu pradedu Jožefu Bervarju, očetu Francu Drolcu in bratu Francu (Franetu) Drolcu.

Domača hiša polna starih dokumentov

»Bervarjeva družina je od nekdaj sodila med pomembnejše v Motniku; Jožef Bervar je bil organist in cerkovnik, tudi priznan mizar. Bil je nadvse sposoben mož, ki je za seboj zapustil neprecenljivo zapuščino – hiša je polna dokumentov, starih fotografij, pa tudi predmetov, ki pričajo o preteklih časih. Zame je bil genij, izredno razgledan, a žal je spomin nanj v Motniku že povsem zbledel,« najin pogovor začne Marina Drolc, ki je bila v Purgarjevi hiši, ki jo je Bervar začel graditi leta 1869, rojena, ob raziskovanju družinske kronike pa je tudi sama spoznala stvari, za katere ni vedela.

Najbolj je bila povezana s starejšim bratom

Začelo se je z urejanjem bogate literarne zapuščine njenega starejšega brata Franeta Drolca, ki je bil zelo cenjen profesor slovenščine na štirih tujih univerzah, dolgoletni bibliotekar v kranjski knjižnici, tesen sodelavec Franceta Pibernika, pesnik in strasten Prešernoslovec, ki je kar 29 let zapored ob Prešernovem dnevu govoril ob pesnikovem grobu in ob svoji smrti pred desetimi leti zapustil ogromno rokopisov in pesmi, ki jih je Marina Drolc že izdala v dveh knjigah. Kot nam je povedala, sta bila z bratom zelo povezana in največ se je naučila od njega. A mnogi, predvsem profesor Pibernik, so jo spodbudili, naj urejanje zapuščine razširi tudi na druge svoje prednike, in tako je po očetovi smrti v domači hiši v Motniku, kjer je bila tudi sama rojena, našla dragoceno mapo starih dokumentov, ki jo je hranil v svojem predalu.

S knjigo se je poklonila svojim prednikom

»Ko je brat umrl, sem čutila še večjo obvezo, da družinsko zapuščino uredim v knjigi, a dela sem se z veseljem lotila, čeprav je bilo naporno. Moj oče je bil občinski uradnik, vodja krajevnega urada in matičar v Motniku, zato je hranil vse pomembne dokumente. Ko sem videla očetovo zapuščino, sem bila navdušena, saj sem takoj prepoznala veliko vrednost. Takrat sem si zadala, da bom to res uredila in se mu na ta način globoko poklonila za vse, kar je v svojem življenju naredil. Pa tudi drugim svojim prednikom. Tudi očetove in dedkove stvari je namreč skrbno shranil,« nam z navdušenjem pripoveduje 76-letnica, ki je knjigo z več kot 250 stranmi intenzivno pisala zadnji dve leti. Izvirne dokumente bo predala rokopisnemu oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

»Ves čas sem se želela oddolžiti svojim prednikom za vse, kar so storili, in vesela sem, da mi je s to knjigo to tudi uspelo. Oba moja brata in sestra so že pokojni, z mojo smrtjo pa bo priimek Drolc iz te hiše izginil, saj nihče od nas štirih nima potomcev. Zdaj sem pomirjena, počutim se olajšano, saj sem z opravljenim zelo zadovoljna,« nam še pove in zaključi, da ne gre le za družinsko kroniko, ampak velik prispevek za domoznansko literaturo.