Povprečnina ne odraža realnosti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 30. november 2015 / 14:14

Računsko sodišče je v reviziji poslovanja 22 občin glede tekočih transferov ugotovilo, da povprečnina ne odraža socialnega statusa občanov in cen storitev, na katere občine nimajo vpliva.

Kranj – Na predstavitvi zbirnega poročila računskega sodišča o poslovanju 22 občin glede tekočih transferov je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel opozoril, da med občinami obstajajo velike razlike predvsem v cenah programov vrtcev in na področju institucionalnega varstva odraslih, zato pogajanja o povprečnini nimajo smisla, saj niti dejanski stroški občin za obvezne naloge niti korekcijski faktorji za prilagoditev povprečnih stroškov dejanskim stroškom posamezne občine niso dovolj dobro definirani. Ne občine ne vlada namreč tako po Veselovih besedah ne razpolagajo s podatki, ki bi zadovoljivo odražali realno sliko. Na ugotovitve so se že odzvali na ministrstvu za javno upravo in pojasnili, da bodo revizijo upoštevali pri spremembi zakona o financiranju občin. Ob tem so opozorili, da so zadnji poskus sprememb zakona o financiranju občin, da bi odpravili nekatere anomalije, združenja občin zavrnila, postopek sprememb zakona pa je bil zaradi padca vlade ustavljen.

V reviziji poslovanja 22 občin, med njimi tudi občin Gorje, Žirovnica in Jezersko, je računsko sodišče pregledalo pet tekočih transferov: za šolske prevoze, za subvencionirane cene vrtca, za institucionalno varstvo odraslih, nepridobitnim organizacijam in javnim zavodom. Izkazalo se je, da se stroški za košarico teh transferov precej razlikujejo; od revidiranih občin je za te namene najmanj porabila občina Vitanje (217 evrov), največ pa občina Kostel – 412 evrov. V občini Žirovnica so za takšno košarico tekočih transferov v revidiranem obdobju porabili 236 evrov, v Gorjah 258 evrov in na Jezerskem 343 evrov.

Velike razlike med občinami kažejo, da dejanski zneski, ki jih občine izplačujejo za omenjene naloge, močno odstopajo od povprečne porabe, ki jo odraža povprečnina, kar je temeljni problem sedanjega sistema določanja povprečnine, je poudaril Vesel. Čeprav povprečnino popravlja primerna poraba, ki kot korekcijske faktorje upošteva število mladostnikov v posamezni občini, število starostnikov, dolžino cest in površino občine, pa ti po Veselovih besedah povprečne porabe na prebivalca ne popravijo dovolj dobro in je ne približajo dejanski porabi za posamezno občino. Korekcijski faktorji namreč ne uspejo zaznati velikih razlik v cenah storitev med občinami in razlik med dohodki plačnikov, denimo staršev v vrtcih in uporabnikov domov upokojencev, od katerih je odvisen njihov prispevek, je še pojasnil.